Zacetki
Bled 30. marca 2001

KAKSNA JE BILA POT DO LIKA REDARJA ?






Prve ideje za ustanovitev zdruzenja so se pokazale ze v letu 1996 in 97, na sestankih vodij redarstev Maribora, Ljubljane, Kopra, Izole in Bleda. Na vsakem sestanku je bilo ugotovljeno, da za izpeljavo dolocenega projekta (obrazci, uniforma, sluzbena vozila spreminjanje zakonodaje) nujno potrebujemo zdruzenje, ki bo sogovornik za vse nastete probleme. Idealna moznost se je pokazala pri sprejemanju novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, v katerem so se ze pokazali zametki Obcinskega redarstva. Na enem od srecanj je bilo nato sklenjeno, da naj bi bil prvi sestanek »Komunalnih redarjev« v Bohinju dne 14. maja 1998. Izdelan je bil dnevni red:

1. Predstavitev parkirnega sistema za pobiranje parkirnine



2. Predstavitev programa obdelave podatkov za pisanje PN, predlogov …,
3. Predstavitev novega zakona o varnosti v cestnem prometu,
4. Problematika redarstva v Sloveniji z vidika obstojece zakonodaje in zakonodaje, ki je v pripravi

Datum je bil izbran zato, ker je bil sprejet novi Zakon o varnosti v cestnem prometu in je bila prilika, da se vse pricne na novo. Na srecanje so bili povabljeni vsi znani predstavniki komunalnih redarstev v Sloveniji. Srecanje se je udelezilo 24 predstavnikov iz 16 redarstev po Sloveniji.
Na srecanju so bili sprejeti tudi prvi pomembni sklepi, ki so vplivali na zacetek ustanavljanja Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije:

1. pozove se Ministra za lokalno samoupravo, da cimprej zacne realizacijo II. odstavka 16. clena ZVCP
2. s pristojnim ministrom naj skusa pripraviti verificiran program izobrazevanja redarjev,
3. Minister naj sporoci lokalnim skupnostim, kaksno ime naj uporabljajo te sluzbe (Zakon o lokalni samoupravi uporablja eno, ZVCP pa drugo ime)
4. Minister naj odgovori na dopis obcine Bled z dne 06.02.1998, ki se nanasa na problematiko komunalnega nadzornistva.
Imenovana je bila skupina za pripravo Odloka o varnosti v cestnem prometu, pripravo srecanj z pristojnimi ministrstvi za realizacijo predlaganih sklepov v sestavi:
· Mestno redarstvo Ljubljana g. Iztok BEZAN,
· Mestno redarstvo Maribor, ga. Cvetka JAMBRASIC,
· Mestno redarstvo Koper, g. Darko GRAD,
· Redarstvo Bled, g. Boris SODJA









Pismo, ki je bilo poslano pristojnim sluzbam za resevaje problematike komunalnih redarjev s strani obcine Bled.
Stevilka: 07- Datum: 06.02.1998
MINISTRU ZA LOKALNO SAMOUPRAVO
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
DRZAVNEMU ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE

ZADEVA: PROBLEMATIKA KOMUNALNEGA NADZORNISTVA Z VIDIKA OBSTOJECE ZAKONODAJE

1. Osnova za ustanovitev Komunalno redarske sluzbe je Zakon o notranjih zadevah iz leta 1980, kjer je v 9. clenu navedeno kdo le-to lahko ustanovi in del pristojnosti (legitimiranje).
Zakon o lokalni samoupravi v 21. clenu navaja: Obcina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih doloci s splosnim aktom ali so dolocene z zakonom. V eni od alinei pa je navedeno:
- organizira komunalno - redarstveno sluzbo in skrbi za red v obcini.

Tu se postavlja prvo vprasanje in sicer: Na podlagi katerega predpisa lokalna skupnost organizira komunalno redarsko sluzbo:

a) ali na podlagi Zakona o notranjih zadevah iz leta 1980 ,
b) ali na podlagi Zakona o lokalni samoupravi?

Zakaj opisujemo primer. V postopku sprejema je nov Zakon o policiji (prej Zakon o javni varnosti) in po sprejetju omenjenega zakona bo prenehal veljati stari Zakon o notranjih zadevah. Ali bo po tem lokalna skupnost lahko se imela komumalno - redarsko sluzbo in ce jo bo, po katerem zakonu jo bo lahko ustanovila in ji dolocila pristojnosti. V Zakonu o javni varnosti, ki je bil spremenjen v Zakon o policiji, smo uspeli uvrstiti clene, ki so dajali pristojnosti komunalnim redarjem za pridobivanje podatkov o krsiteljih in podobno. V zakonu o policiji so vsa ta dolocila crtana.


2. Zakon o osebni izkaznici iz leta 1997 v tretjem clenu navaja: Drzavljan mora osebno izkaznico ali javno listino iz drugega odstavka prejsnjega clena na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblascena, dati na vpogled.
Kateri zakon pooblasca oz. bo pooblascal komunalne redarje, da bodo lahko legitimirali krsitelja ob prekrsku (pridobitev podatkov ob krsitvi nepravilnega parkiranja, ob ugotovljeni krsitvi obcinskih odlokov ...).

3. Zakon o varstvu osebnih podatkov: Ali nam ta zakon daje pristojnosti pridobivanja podatkov iz obstojecih zbirk podatkov (posredovanje podatkov po reg. stevilki o lastniku vozila, pridobivanje podatkov po stevilki sasije vozila ali po stevilki motorja vozila). Ce nam jih, kdo nam omenjene podatke lahko da (upravna enota, na katerem obmocju je lokalna skupnost ali pa pristojni oddelek na Ministrstvu za notranje zadev). Vemo, da pri zapuscenih vozilih potrebujemo podatke zelo hitro, ce zelimo izpeljati ucinkovite postopke.

Novi Zakon o cestnem prometu bo se povecal pristojnosti redarski sluzbi in ce ne bodo omenjene dileme resene, bo prihajalo do se vecjih zapletov pri delovanju omenjene sluzbe. Ravno tako pa bo zakon nalozil ministru za lokalno samoupravo, da predpise opremo redarskim sluzbam. Po obstojeci zakonodaji je izterjana mandatna kazen od tistega, ki je predpis sprejel. Kazni od obcinskih predpisov so prihodek obcine, kazni iz Zakonov, Uredb pa so prihodek drzave. Ne moremo razumeti, kateri zupan bo zaposlil komunalne redarje, da bodo polnili drzavni proracun ne obcinskega. Stroske za to pa bo kril iz obcinskega proracuna (programska oprema, pisemske ovojnice, obvestila in podobno).
Mnenja smo, da naj vladne sluzbe in pristojna ministrstva cimprej sklicejo sestanek z lokalnimi skupnostmi, katere ze imajo organizirane komunalno redarske sluzbe. Po nasih podatkih, ki jih imamo iz raznih srecanj z redarskimi sluzbami po Sloveniji (Koper, Izola, Bohinj, Kranjska Gora, Jesenice, Trzic, Skofja Loka, Radovljica, Domzale, Kamnik, Zagorje ob Savi, Mestna obcina Maribor, Kranj, Ljubljana), stanje ni najbolj zadovoljivo. To pa predvsem zaradi nejasnega tolmacenja predpisov.

Pomanjkljivosti, na katere so opozarjali komunalni redarji na srecanjih so:

a) Prvo z vidika organiziranosti:
- redno zaposleni komunalni redarji,
- zaposlovanje preko studentskega servisa,
- dajanje koncesije podjetjem za varovanje.

b) Drugo iz vidika zakonitosti izvajanja obcinskih odlokov in zakonov, ki jih sprejema drzava in daje pristojnosti redarskim sluzbam (kdo lahko izda obvestilo o prekrsku in plac. nalog, kdo vodi postopek do izterjave, kdo poda predlog sodniku za prekrske?). Ali komunalni redarji morajo imeti opravljen izpit iz ZUP-a ali ne.
Dolocene obcine imajo komunalno - redarsko sluzbo organizirano ze 10 let, nekateri eno, dve ali vec let.

Delo redarske sluzbe po lokalnih skupnostih je organizirano zelo razlicno. Nekje so te sluzbe samo zato ker morajo biti, nekje je to zelo razvito in bi jih radi razvijali naprej. Zaradi tako nejasne zakonodaje ali pa nerazumevanja novih obcin pa je to zelo tezko razvijati naprej. Samo izvajanje enega od dolocil Zakona o lokalni samoupravi: opravljanje nadzorstva nad krajevnimi prireditvami, lokalnim skupnostim sploh verjetno ni jasno, saj jim ni poznan osnovni zakon (Zakon o javnih shodih in prireditvah), ki doloca kaj kdo izda in komu pod kaksnimi pogoji in kaj nato lolalna skupnost lahko sploh nadzira, ce slucajno dobi od pristojne Upravne enote dovoljenje za prireditev ali pa odlocbo.
Mislimo, da je predstavljena problematika zelo dobra podlaga za organizacijo strokovnega posveta. Ta posvet pa mora biti organiziran cim prej, vsaj do konca meseca aprila. Predlagamo, da je sklicatelj minister brez listnice, zadolzen za lokalno samoupravo v sodelovanju z pristojnimi ministrstvi.
Pripravil: SODJA Boris, komunalni redar
ZUPAN
Vinko GOLC, dipl.ing.
SKENIRATI SEZNAM PRISOTNIH

Zaceli so se vrstiti sestanki, delovne skupine po sedezih redarstev v Sloveniji. Pripravljeni so bili osnutki enotnih obrazcev za delo redarja (obvestilo, placilni nalog, odredbe). Zacel se je projekt izdelave uniforme zadolzena ga. Pajk. Dne 14. 10.1998 je bil v Mestni obcini Celje delovni sestanek na temo : uniforma redarja, obrazci, spremembe zakona o prekrskih. g. Bezan je v sodelovanju g. Pajk ze predstavil osnutke nove uniforme. Dne 11. novembra 1998 pa je Minister za lokalno samoupravo sklical delovni sestanek na temo: uniforma redarja- redarke, predlog odredbe oz. pravilnika o uniformi, oznacbi in opremi. Na sestanku je bil sprejet sklep, da je predlagana uniforma primerna in da se lahko projekt razvija naprej. Za pravilnik so bile dane manjse pripombe, ki jih je bilo potrebno odpraviti. Pravilnik je bil s strani Ministra za lokalno samoupravo in Min. za notranje zadeve nato podpisan in objavljen v Ur. L. RS. st.2 z dne 15.01.2001. To je bil prvi akt, ki je bil sprejet in objavljen v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Veliko zaslug za to je imel g. Bezan z svojo delovno skupino. Dne 20.01.2001 je bil na Mestni obcini Ptuj sklican sestanek obcinskih redarjev Slovenije z naslednjim dnevnim redom:
1. Predstavitev dodatne programske opreme za obdelavo prekrska na terenu,
Nic vec pisanja prekrskov s - v belezko,
Nic vec vnasanja prekrskov - v racunalnik.

Lahko pisete na Radix-Rx1 in - odpade.
6


Kaj z nakupom pridobimo:
Denar:
Ř Zmanjsamo stevilo racunalnikov,
Ř Ne potrebujemo vec tiskovin (obvestil o prekrsku, placilnih nalogov …)
Cas:
Ř redarji podatkov nic vec ne vnasajo rocno,
Vecjo storilnost:
Ř Redarji so vec casa na terenu in lahko pomagajo pri posiljanju placilnih nalogov, opravljajo ostala dela na terenu.
Manj napak:
Ř Redar se zmoti lahko samo pri prvem vnosu.

Obdelava prekrska z Radixom.





















Placilni nalog oziroma obvestilo o prekrsku.



2. Uniforma redarja.

Zenski kroj.

Moski kroj.

3. Sprememba zakona o prekrskih.

g. Bezan je predstavil projekt uniforme redarja in povedal, da bo na naslednjem sestanku ze prikazan prvi kroj uniforme. Pokazal je tudi kako mora biti opremljeno sluzbeno vozilo.
Prisotnih je bilo 31 redarjev iz 16 obcin.
Delovna skupina je sodelovala pri izdelavi uniforme in pri izdelavi dodatnih delov (nasitki, sl. izkaznica, ovitki, znacke itd) Vsi izdelovalci so bili izbrani na sestankih po predstavitvi ze vzorcnih modelov. Nadalje so se ze zaceli razgovori za ustanovitev Zdruzenja redarjev. Bila so razlicna stalisca glede zdruzenja. Eni so bili za skupno zdruzenje(redarji-inspektorji) dru samo za zdruzenje redarjev. Dne 28. maja 1999 eno leto po prvem sestanku v Bohinju je bil zopet sklican sestanek v Bohinju. Na sestanku je bil predstavljen kroj uniforme obcinskega redarja. Ga. Pajk je pokazala osnutke nove uniforme:

Zenska uniforma.







Moska uniforma z svecanim jopicem.


Moska ali zenska zimska srajca.


Moska ali zenska jopica.





Moska ali zenska zimska bunda.


Zenski svecani jopic.


Skice ga. Pajk deznega plasca.






G. Pajk pri predstavitvi kombinezona.


Nasitki in znacke za obcinske redarje.



Na sestanku so bile sprejete se dolocene korekture na uniformi. Sprejeti so bili tudi sklepi:
· potrjujejo se predlagani kroji delov uniforme zenskega in moskega obcinskega redarstva, ter vrsta in barva blaga.
· Obcinska redarstva, ki bodo pristopila k kroju morajo podjetju Blurent d.o.o poslati narocilnico za placilo kroja.
· dolocen je bil tudi datum za naslednji sestanek ki bo dne 26.09.1999 v Kopru

Sestanka se je udelezilo 17 redarjev iz 16 obcin.
Delovna skupina je nato delala na pripravi Statuta in kodeksa. Zadeva je bila predstavljena in obravnavana na sestanku redarjev dne 30. junija 19999 v Kopru. Razprava je bila zelo zivahna, saj so bila se zmerom deljena mnenja o zdruzenju redarjev in inspektorjih. Pojavljala se je dilema ali v zdruzenje posameznik oz redarska sluzba obcine. Na koncu je prevladovalo mnenje, da je boljse ustanoviti prvo zdruzenje redarjev, saj je to podrocje popolnoma neurejeno in bo zato se veliko dela.
g. Bezan je predstavil kodeks in razlozil njegov pomen. Poudaril je tudi problem, ker se zmerom ni placana nulta serija uniforme. Po zakljucku so bili sprjejti naslednji sklepi:
· Imenuje se delovna skupina za pripravo statuta v sestavi, Grad Koper, Bezan Ljubljana, Asic Maribor, da. Simona Zalec, g. Sodja Bled. Rok za statut je bil 30.09.1999,
· Sestavi naj se pismo za obcine v katerem naj se obrazlozi pomen placila nulte serije. Pismo pripravi Grad Koper in Bezan Ljubljana.
Na sestanku pa se je izoblikoval ze prvi vic o obcinskem redarju: Kaj se bo zgodilo, ce obcinski redar ne bo opravil strokovnega izpita za redarja? Moral bo iti za policaja.

Delovna skupina je nato organizirala se dva sestanka dne 22.10.1999 na Bledu in 10.01.2000 v Kopru. Teme sestankov so bile:
· dokoncna izdelava letne uniforme v celoti z kroji,
· ustanavljanje zdruzenja.

Se zmerom ni bil izdelan celotni kroj letne uniforme. Manjkal je dezni plasc. Rok je bil konec februarja 2000. Nekaj je bilo se problemov pri zunanjih delih uniform. Posamezna redarstva se niso drzala dogovorjenih izdelovalcev posamezne opreme. Na sestankih je bilo se enkrat povdarjeno, naj se take zadeve resujejo v dialogu na sestankih ne pa po posameznih redarstvih. Tri podjetja pa so pokazala interes za izdelovanje uniform: Blurent d.o.o iz Ljubljane, JSD Global trade d.o.o iz Vrhnike in Rozman d.o.o. iz Brezic. Izbran je bil izvajalec za tiskanje sluzbenih izkaznic.



Knjigo overita Bezan MO Ljubljana in Sodja obcina Bled.

Za zdruzenje je se zmerom deljeno mnenje. Obcine, ki imajo to skupaj bi ustanovile zdruzenje redarjev in inspektorjev ostali samo zdruzenje redarjev. Se zmerom ni bilo jasno( ceprav je bilo obrazlozeno), da je clan lahko samo posameznik ne redarstvo neke obcine. Statut se je vendar se popravil v smer, da bo zdruzenje redarjev in inspektorjev. Osnutek mora biti pripravljen v 14 dneh in poslan obcinam v obravnavo. Zadolzena sta bila Grad Koper in Sodja Bled. Zdruzenje naj bi se ustanovilo v marcu 2000. Ustanovitev naj bi bila povezana z sportno prireditvijo.
Na sestankih so bili prisotni: Zaloznik Matej in Andolsek MO Celje, Bezan Iztok MO Ljubljana, Sodja Boris obc. Bled, Bolaric Simona obc. Zalec in Grad Darko MO Koper.

Po sestanku v Kopru so se se bolj razvnele razprave ali zdruzenje redarjev ali inspektorjev. V sredinah redarskih sluzb je prevladalo mnenje, da je bolje ce se za zacetek ustanovi samo zdruzenje obcinskih redarjev. Ze v razpravah v zadnjem letu se je pokazalo kako razlicni so interesi redarjev in inspektorjev. Zelo tezko, bi se sami med seboj uskladili katere so prednostne naloge ali redarske ali inspekcijske. Zato je bilo sklenjeno, da se ustanovi samo zdruzenje redarjev Slovenije. To seveda vsem ni bilo najbolj vsec. Vendar se pri teh zadevah ne da prevec pomagati, saj je nemogoce zadostiti vsem zahtevam.

Zato je bil za dne 18.05.2001 sklican sestanek na mestnem redarstvu Maribor. Zapisnik sestanka:

Datum:18.05.2000

ZAPISNIK DELOVNEGA SESTANKA DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO STATUTA OBCINSKIH REDARJEV

Sestanek je bil dne 18/05/2000 ob 12.00 uri v prostorih Mestnega redarstva v mestni obcini Maribor.

PRISOTNI: MO Maribor, Asic Branko, Jambrasic Cvetka, MO Celje Andoljsek Vinko, MO Ljubljana Bezan Istok, obc. Bled Boris Sodja

ODSOTNI: MO Koper Grad Darko, obc. Izola Zadel Silvana-sporocila da je ne bo in posredovala svoje stalisce do tocke 1. In 2. dnevnega reda.

DNEVNI RED:

1. Dolocitev datuma ustanovitve »Zdruzena obcinskih redarjev«
2. Dokoncanje projekta uniforme obcinskega redarja in dosedanje izkusnje pri dobavi zimskih delov uniforme

Prisotne je pozdravil vodja inspekcij g. Asic. Predstavil je namen srecanja in zeljo, da se danes dogovorimo o koncnem datumu ustanovitve Zdruzenja obcinskih redarjev.

Ad1.V dolocitvi datuma ustanovitev Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije so sodelovali vsi navzoci. V razpravi so povdarili, da je zdruzenje potrebno ustanoviti zaradi vse vecjih tezav komuniciranja z ostalimi subjekti po Sloveniji. Ministrstvom za lokalno samoupravo, izvajalci uniform, Ministrstvom za notranje zadeve itd. Samo zdruzenje caka veliko nalog (priprava programa izobrazevanja redarja in izvedba programa tako, da bo le ta verificiran pri ustrezni solski instituciji). Priprava kodeksa obnasanja obcinskega redarja itd. Vsi so bili enotni, da naj se prvo ustanovi samo Zdruzenje obcinskih redarjev. Naknadno pa se lahko Zdruzenje razsiri na obcinske inspektorje, nadzornike itd. Glede datuma in kraja podpisa oz. ustanovitve zdruzenja pa se je izoblikoval predlog naj bo to v Bohinju in to konec meseca maja. V Bohinju je bil nekaksni zacetni sestanek ustanovitev tega zdruzenja. Za sedez zdruzenja je bil dolocen Bled. Po razpravi so bili sprejeti naslednji :

SKLEPI:
1. Da se pripravi statut v dokoncnem besedilu za ustanovitev Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije. Statut se z vabilom poslje na MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, MO Koper, obc. Izolo, obcino Bohinj in obcino Bled. Predstavniki teh obcin podpisejo tudi ustanovni akt zdruzenja. Pripravi Sodja Boris.
2. Za podpis se doloci torek 30.05.2000. Kraj podpisa Bohinj. Rezervna varianta Bled. Uredi Sodja.
3. Podpisniki ustanovitvenega akta so lahko samo obcinski redarji, oz. vodje obcinskih redarjev. Zato MO Koper in obc. Izola sporoci podpisnika akta o ustanovitvi.
4. Ob podpisu predstavniki tudi dolocijo datum zasedanja prve skupscine zdruzenja , kateri naj bi bil tudi datum ustanovitve zdruzenja.

Ad2. Pod drugo tocko, so prisotni predstavili svoje tezave pri dobaviteljih uniform. G.Silvana Zadel pa je poslala pismo s katerim je tovarno Labod obvestila o slabi kvaliteli blaga za srajce. G. Bezan je povedal, da je ga. Pajk do sedaj izdelala celotno knjigo za zimski del uniforme. Sedaj ima v izdelavi se dve knjige. Prva za letni del uniforme, daruga za pomozne dele uniforme (kombinezon, dezni plasc, del. kapa…). Pove da je ga. Pajkova dala do sedaj soglasje za izdelavo uniform samo trem podjetjem. Prisotni so bili mnenja, da je potrebno pri prvih uniformmah skrbno bedeti nad materiali, izdelavo in kroji. Po razparvi je bil sprejet naslednji:

SKLEP:
1. Ko bodo izdelani vsi deli uniform od razlicnih proizvajalcev se bo ugotovilo kdo dela najbolje in najkvalitetnejse. Te zadeve bo urejalo nato zdruzenje katero bo tudi lastnik krojev. Pripravile se bodo tudi spremembe pravilnika o uniformi za ministrstvo.


Zapisal: Boris Sodja




30. maj 2000 ustanovitev zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije v Bohinju.



Clani ustanovnega zdruzenja




Ustanovitelji zdruzenja so bili:


1. BEZAN Iztok, , Cesta na Roznik 7, Ljubljana, Slovenec:________________

2. JAMBRASIC Cvetka,, Borstnikova ul. 110, Maribor,Slovenka____________

3. SODJA Boris, Gradnikova c. 55,Radovljica,Slovenec_______________

4. CUK Mihael, Stara Fuzina 53/a, Boh. Jezero, Slovenec_____________

5. ANDOLJSEK Vinko, Na Zelenici 5, Celje, Slovenec__________________

6. MIHEVC Jernej, Sared 18/c, Izola, Slovenec_____________________

7. ANDRIJASIC Valter, Podgorje 8, Koper, Slovenec ________________






Podpisi ustanovnih clanov zdruzenja




Za prvega predsednika zdruzenja je bil soglasno izvoljen g. Iztok BEZAN iz MO Ljubljana. Za zacasnega tajnika zdruzenja Boris SODJA iz obcine Bled. Sprejet je bil tudi Statut zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije v naslednjem besedilu:



Na podlagi 8. in 9. clena Zakona o drustvih (Uradni list RS, st. 60/95) je Ustanovni zbor zdruzenja obcinskih redarjev slovenskih obcin na ustanovnem zboru, dne 30. maja 2000 sprejel


STATUT
ZDRUZENJA OBCINSKIH REDARJEV SLOVENIJE

I. SPLOSNE DOLOCBE

1. clen
(vsebina statuta)
Ta statut doloca ime in sedez zdruzenja; namen in naloge zdruzenja; nacin vclanjevanja in prenehanje clanstva; organe zdruzenja, njihovo delovno podrocje in njihova medsebojna razmerja; sestavo organov, nacin volitev clanov organov ter njihovo mandatno dobo oziroma imenovanja in razresitve; pravice in dolznosti clanov ter organov zdruzenja; zastopanje zdruzenja in nacin opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s financnimi sredstvi; nacin prenehanja zdruzenja in razpolaganje s premozenjem v takem primeru ter nacin zagotavljanja javnosti dela zdruzenja.

2. clen
(ime in sedez drustva)
Drustvo se imenuje: ZDRUZENJE OBCINSKIH REDARJEV SLOVENIJE (v nadaljnjem besedilu: zdruzenje). Zdruzenje pri svojem delovanju uporablja skrajsano ime /kratico / “ZORS”.
Sedez zdruzenja: Bled, C. Svobode 13, 4260 Bled.

3. clen
(pravna osebnost)
Zdruzenje obcinskih redarjev Slovenije je pravna oseba zasebnega prava.

4. clen
(znak zdruzenja)
Zdruzenje ima svoj znak. Znak zdruzenja je sestavljen iz imena zdruzenja in kratice ter logotipa.

5. clen
(stampiljka zdruzenja)
Zdruzenje ima svojo stampiljko. Stampiljka je okrogle oblike, premera 30 mm in vsebuje v sredini znak zdruzenja ko bo sprejet, v zgornjem delu zunanjega kroga pa je besedilo: “Zdruzenje obcinskih redarjev Slovenije” v spodnjem delu pa kratica ZORS.

6. clen
(namen zdruzenja)
Zdruzenje obcinskih redarjev Slovenije je prostovoljno, samostojno in nepoliticno strokovno zdruzenje , v kateri se zdruzujejo obcinski redarji slovenskih obcin, z namenom sodelovanja in strokovnega izpopolnjevanja ter zagotavljanja ucinkovite lokalne samouprave v Republiki Sloveniji.




7. clen
(naloge zdruzenja)
Naloge zdruzenja so:
1. izvaja naloge, ki jih sprejme skupscina ali upravni odbor
2. spremlja in obravnava problematiko obcinskega redarstva;
3. opozarja pristojna ministrstva na posamezna vprasanja in problematiko;
4. sodeluje z mnenji pri sprejemanju zakonodaje s podrocja obcinskega redarstva, ki jih sprejema Drzavni zbor ali Vlada Republike Slovenije;
5. organizira strokovne posvete in seminarje;
6. predlaga oblike in vsebine usposabljanja obcinskih redarjev ;
7. vkljucuje svoje clane v studijske delegacije;
8. sodeluje na mednarodnem podrocju;
9. sodeluje z asociacijami Stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije;
10. skrbi za informiranost svojih clanov;
11. zastopa poklicne interese svojih clanov;
12. organizira srecanja svojih clanov.


II. CLANSTVO ZDRUZENJA

8. clen
(redno clanstvo)
Clan zdruzenja je lahko oseba, ki :
- je zaposlena na delovnem mestu obcinski redar , oziroma vodi obcinsko redarstvo ali drug obcinski organ pristojen za opravljanje nadzora nad izvajanjem obcinskih in drugih predpisov in
- podpise pristopno izjavo v kateri izrazi zeljo postati clan zdruzenja in s katero se zaveze, da bo deloval v skladu s statutom zdruzenja in placeval clanarino.

Oseba postane clan zdruzenja z dnem, ko upravnemu odboru zdruzenja predlozi pristopno izjavo. Clanstvo v zdruzenju je prostovoljno.

9. clen
(castni clan)
Zdruzenje ima lahko tudi castne clane.

Castni clan lahko postane tisti, ki ima posebne zasluge pri uveljavljanju zdruzenja. Naziv castnega clana podeljuje skupscina na predlog upravnega odbora. Ce oseba, ki se ji podeli naziv castnega clana, ni redni clan zdruzenja, nima pravice odlocanja . Castni clan ni dolzan placevati clanarine.

10. clen
(vpis v register clanov)
Clanstvo se vpise v register clanov, ki ga vodi zdruzenje, v skladu s predpisi, ki urejajo to podrocje.

11. clen
(prenehanje clanstva)
Clanstvo v zdruzenju preneha s prenehanjem zaposlitve na delovnih mestih navedenih v prvi alinei 8.clena, z izstopom, z izkljucitvijo in s smrtjo clana.

12. clen
(izstop iz zdruzenja)
Clanu zdruzenja preneha clanstvo, ce prostovoljno izstopi iz zdruzenja in upravnemu odboru poda izjavo, da izstopa iz zdruzenja. Clan zdruzenja mora izstopno izjavo podati pisno.

13. clen
(izkljucitev clana)
Clanu zdruzenja preneha clanstvo z izkljucitvijo iz zdruzenja. O izkljucitvi clana iz zdruzenja odloca castno razsodisce po postopku, ki je dolocen s tem statutom.

Clanstvo na podlagi sklepa castnega razsodisca preneha z dnem, ko je sklep dokoncen.

14. clen
(pravice, dolznosti in odgovornosti clanov)
Pravice clana zdruzenja so:
- da voli in je voljen v organe zdruzenja;
- da daje pobude in predloge v zvezi z delovanjem zdruzenja;

III. ORGANI ZDRUZENJA

15. clen
(vrste organov)
Organi zdruzenja so skupscina zdruzenja, upravni odbor, nadzorni odbor in casno razsodisce.


1. Skupscina zdruzenja

16. clen
(pristojnosti skupscine zdruzenja)
Skupscina zdruzenja je najvisji organ odlocanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolznosti zdruzenja. Skupscino sestavljajo vsi clani zdruzenja.

V okviru svojih pristojnosti skupscina zdruzenja:
- sprejema statut in spremembe statuta zdruzenja;
- sprejema program zdruzenja;
- sprejema poslovnik zdruzenja;
- sprejema financni nacrt in zakljucni racun;
- sprejema ostale akte zdruzenja in njihove spremembe;
- imenuje in razresuje predsednike in clane upravnega odbora, nadzornega odbora in castnega razsodisca;
- odloca o visini clanarine;
- odloca o pritozbah zoper sklepe upravnega odbora in nadzornega odbora;
- sklepa o prenehanju zdruzenja in
- odloca o drugih zadevah, ki so pomembna za delovanje zdruzenja,
- dokoncno odloca o izkljucitvi clana iz zdruzenja.

17. clen
(sklicevanje skupscine)
Skupscina zdruzenja sprejema svoje odlocitve na rednih in izrednih zborih skupscine. Redni zbor skupscine se na pobudo upravnega odbora sklice enkrat letno. Izredni zbor skupscine se sklice po potrebi. Izredni zbor skupscine se lahko sklice na pobudo upravnega odbora, na pobudo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj tretjine clanov zdruzenja.

Na izrednem zboru skupscine, skupscina zdruzenja odloca samo o zadevi zaradi katere je bil zbor skupscine sklican.

V kolikor da pobudo za izredni zbor skupscine nadzorni odbor ali tretjina clanov zdruzenja, je upravni odbor dolzan sklicati skupscino zdruzenja najkasneje v 30. dneh po tem, ko je prejel pobudo za sklic skupscine. Ce v tem roku upravni odbor ne sklice skupscine zdruzenja ga lahko sklice tisti, ki je dal pobudo za sklic.

Clani zdruzenja morajo biti obvesceni o skupscini zdruzenja najmanj 14 dni pred dnem sklica skupscine. Skupaj z obvestilom morajo clani prejeti tudi dnevni red zbora skupscine zdruzenja.

18. clen
(sprejemanje odlocitev)
Skupscina zdruzenja sprejema svoje odlocitve na zboru skupscine z vecino glasov navzocih clanov. Skupscina lahko veljavno sklepa, ce je na zboru skupscine navzocih vecina clanov skupscine zdruzenja.

V primeru, da skupscina zdruzenja ob uri, ko je bila sklicana ni sklepcna, se zasedanje skupscine odlozi za 30 minut. Po preteku tega casa skupscina lahko veljavno sklepa, ce je prisotnih najmanj tretjina clanov skupscine.

19. clen
(nacin glasovanja)
Skupscina zdruzenja sprejema odlocitve z javnim glasovanjem.

Na predlog predsednika ali posameznega clana se lahko o posameznem vprasanju glasuje tajno. Tajno glasovanje se izvede, ce se s tem strinja vecina navzocih clanov.

2. Upravni odbor

20. clen
(pristojnosti in naloge)
Upravni odbor je izvrsilni organ skupscine zdruzenja in je za svoje delo odgovoren skupscini zdruzenja.

V okviru svojih pristojnosti upravni odbor:
- sklicuje redne in izredne zbore skupscine zdruzenja in predlaga dnevni red;
- pripravlja predloge aktov zdruzenja;
- pripravlja program dela, financni nacrt in zakljucni racun zdruzenja;
- skrbi za financno in materialno poslovanje zdruzenja;
- sodeluje pri organiziranju strokovnih tecajev in seminarjev;
- organizira srecanja clanov in druge aktivnosti, ki so v skladu s statutom zdruzenja;
- za dolocene namene lahko ustanovi razlicne delovne skupine;
- o svojem delu seznanja clane zdruzenja in o delu poroca na skupscini zdruzenja in
- opravlja druge naloge, ki mu jih nalozi skupscina zdruzenja.

21. clen
(sestava in mandat)
Upravni odbor steje devet (9) clanov, ki jih izmed clanov zdruzenja izvoli skupscina zdruzenja. Upravni odbor vodi predsednik zdruzenja, ki je izvoljen neposredno na skupscini. Upravni odbor izmed svojih clanov imenuje tajnika in blagajnika zdruzenja.

Mandat clanov upravnega odbora traja 4 leta, z moznostjo ponovne izvolitve.

22. clen
(sprejemanje odlocitev)
Upravni odbor sprejema odlocitve na seji odbora z vecino navzocih clanov. Upravni odbor veljavno sklepa, ce je na seji navzocih vecina clanov upravnega odbora.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupscini.


3. Nadzorni odbor

23. clen
(pristojnosti in naloge)
Nadzorni odbor spremlja in nadzira delo upravnega odbora in drugih organov zdruzenja.

V okviru svojih pristojnosti nadzorni odbor:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premozenjem zdruzenja;
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev zdruzenja;
- nadzoruje blagajnisko in financno poslovanje zdruzenja.

Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren skupscini zdruzenja.

24. clen
(sestava in mandat)
Clane nadzornega odbora izvoli skupscina zdruzenja. Clani nadzornega odbora ne morejo biti clani upravnega odbora. Nadzorni odbor ima predsednika in dva clana. Mandat traja 4 leta.

25. clen
(nacin odlocanja)
Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, ce so na seji navzoci vsi trije clani. Sklep nadzornega odbora je veljaven, ce zanj glasujeta vsaj dva clana.


4. Castno razsodisce

26. clen
(sestava in mandat)
Castno razsodisce sestavljajo predsednik in dva clana. Clane castnega razsodisca imenuje skupscina zdruzenja. Mandatna doba traja 4 leta. Clani castnega razsodisca ne morejo biti clani upravnega odbora ali nadzornega odbora.

27. clen
(pristojnosti in naloge)
Castno razsodisce ugotavlja in odloca o krsitvah clanov zdruzenja ter o tem obvesca upravni odbor in skupscino zdruzenja. Castno razsodisce izreka disciplinske ukrepe po izvedenem postopku v skladu s pravilnikom.

28. clen
(pojem krsitve)
Za krsitev se steje vsako dejanje ali opustitev, ki je v nasprotju s statutom zdruzenja ali sprejetimi sklepi organov zdruzenja.

V primeru ugotovitve krsitve clana zdruzenja mora castno razsodisce uvesti postopek v katerem ugotovi:
- ali je dejanje oz. opustitev clana zdruzenja krsitev v smislu prvega odstavka tega clena;
- ali je clan zdruzenja storil krsitev.

29. clen
(disciplinski ukrepi)
V primeru, da je clan storil krsitev po 28. clenu tega statuta lahko castno razsodisce clanu zdruzenja izrece enega izmed naslednjih disciplinskih ukrepov:
- opomin, ce clan zdruzenja stori lazjo krsitev;
- javni opomin, ce clan zdruzenja kljub opominu ponovi isto krsitev ali drugo krsitev enake vrste ali ce stori hujso krsitev;
- izkljucitev iz clanstva, ce clan kljub javnemu opominu ponovi isto krsitev ali stori drugo krsitev ali ce stori dejanje s katerim grobo krsi ugled zdruzenja.

Castno razsodisce izrece disciplinski ukrep s sklepom, ki mora vsebovati obrazlozitev. Sklep se mora vrociti tistemu clanu zdruzenja na katerega se nanasa. Clan zdruzenja, ki mu je bil izrecen disciplinski ukrep ima zoper sklep castnega razsodisca pravico podati pritozbo na skupscino in sicer v roku 15 dni po prejemu sklepa. O pritozbi odloca skupscina, ki mora o pritozbi odlociti najkasneje v 30. dneh po prejemu pritozbe. Odlocitev skupscine je dokoncna.

V primeru izkljucitve clana iz zdruzenja se clan crta iz registra clanov zdruzenja.


IV. ZASTOPANJE DRUSTVA

30. clen
(zastopanje)
Zdruzenje predstavlja in zastopa predsednik zdruzenja, ki ga izvoli skupscina. Predsednik zdruzenja je tudi predsednik upravnega odbora. Mandat traja 4 leta z moznostjo ponovne izvolitve.

Predsednik zdruzenja je odgovoren za delovanje zdruzenja v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.
V primeru, da je predsednik odsoten ga nadomesca tajnik zdruzenja.

31. clen
(naloge predsednika)
V okviru svojih pristojnosti predsednik zdruzenja:
- predstavlja in zastopa zdruzenje;
- predseduje in vodi delo upravnega odbora;
- vodi delo skupscine zdruzenja;
- opravlja druge naloge, ki so pomembne za ucinkovito delovanje zdruzenja.

Predsednik zdruzenja je za svoje delo odgovoren skupscini zdruzenja in upravnemu odboru.



V. FINANCIRANJE

32. clen
(viri financiranja)
Zdruzenje pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s clanarino
- z darili
- z dotacijami
- s prispevki donatorjev in sponzorjev
- iz drugih virov.

Sredstva zdruzenja se lahko uporabijo samo za tiste namene, ki so bili opredeljeni v programu zdruzenja. Presezek prihodkov nad odhodki se lahko porabi samo za izvajanje dejavnosti zdruzenja. Vsaka delitev premozenja zdruzenja med njegove clane je nicna.

33. clen
(nacin financnega poslovanja)
Materialna in financna evidenca se opravlja po nacelih financnega in materialnega poslovanja.

Zdruzenje ima svoj ziro racun. Financno poslovanje zdruzenja se odvija preko ziro racuna pri Agenciji Republike Slovenije za placilni promet, nadziranje in informiranje ali preko ustrezne banke.

Financno poslovanje vodi blagajnik zdruzenja. Blagajnik zdruzenja vodi financno poslovanje po pravilniku o materialno - financnem poslovanju. Denarna sredstva vodi blagajnik v blagajniski knjigi.

Financno materialno poslovanje oziroma nacin vodenja in izkazovanja podatkov o financno materialnem poslovanju zdruzenja mora biti v skladu z racunovodskimi standardi za drustva.

Delo blagajnika je javno. Blagajnik sproti poroca upravnemu odboru zdruzenja o financnem poslovanju. Vsak clan zdruzenja lahko zahteva vpogled v financno in materialno poslovanje zdruzenja.

34. clen
(financni nacrt)
Dohodki in izdatki zdruzenja se vsako koledarsko leto dolocijo s financnim nacrtom.

Financni nacrt za tekoce leto, najkasneje do 30. januarja, na predlog upravnega odbora potrdi skupscina zdruzenja.

35. clen
(podpisovanje financnih listin)
Financne in materialne listine podpisujeta predsednik zdruzenja in po njegovem pooblastilu tajnik zdruzenja.


VI. PRENEHANJE ZDRUZENJA

36. clen
(nacini prenehanja)
Zdruzenje preneha delovati po volji clanov ali po samem zakonu.
Po volji clanov zdruzenje preneha, ce skupscina sprejme sklep o prenehanju z dve tretinjsko vecino navzocih clanov.

Po samem zakonu zdruzenje preneha:
- ce dejansko preneha delovati;
- ce deluje zdruzenje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

V kolikor zdruzenje preneha delovati se po poravnavi vseh obveznosti prenese proracunska sredstva proracunu Zdruzenja invalidov Republike Slovenije.


VII. SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUZENJI, ZAVODI, ORGANI
IN ORGANIZACIJAMI

37. clen
(sodelovanje z drugimi drustvi)
Zdruzenje pri svojem delovanju sodeluje z drugimi sorodnimi drustvi, organi lokalnih skupnosti, ministrstvi in drugimi drzavnimi organi ter zavodi ter Sluzbo vlade RS za lokalno samouprave.


VIII. JAVNOST DELA

38. clen
(nacini zagotavljanja javnosti)
Zdruzenje zagotavlja javnost dela na ta nacin da:
- so seje organov zdruzenja javne in da se nanje vabijo novinarji in druge osebe, ki izkazejo tak interes;
- so zapisniki organov zdruzenja dostopni na vpogled vsem clanom zdruzenja;
- se clanom zdruzenja posiljajo obvestila o sprejetih sklepih organov zdruzenja;
- se o delovanju zdruzenja obvescajo sredstva javnega obvescanja;
- se objavlja prispevke v sredstvih javnega obvescanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja tocnih informacij o delu zdruzenja je odgovoren predsednik zdruzenja in po njegovem pooblastilu tajnik zdruzenja.


IX. PREHODNI IN KONCNI DOLOCBI


39. clen
Ta statut je sprejel ustanovni zbor zdruzenja dne. 30. maja 2000 in zacne veljati takoj, oz. z dnem vpisa v register drustev.


Bohinj 30. maj 2000

Predsednik zdruzenja
Bezan Iztok


Zdruzenje je bilo registrirano dne 28.07.2000 pod st. 026-9/2000-5 na Upravni enoti Radovljica. Nato je bilo potrebno opraviti se vse ostale postopke dokoncne registracije drustva (ziro racun, davcna stevilka, maticna stevilka izdelava ziga).

Predsednik in clani zdruzenja so takoj, vsak po svoji moci zaceli z delovanjem na raznih podrocjih:
· urejanje zadev glede izdelovanja uniform,
· elektronski podpis in pridobivanje podatkov o krsiteljih po elektronski posti,
· pridobivanje mnenj dolocenih ministrstev glede dvojezicnih napisov na uniformah, kdo sploh lahko pridobiva podatke o krsiteljih in podobno

Za dne 03. oktobra 2000 je bil sklican prvi delovni sestanek ZORS-a na Bledu z naslednjim dnevnim redom:

DNEVNI RED :

1. Dosedanje aktivnosti pri registraciji drustva
2. Izrocitev statuta zdruzenja
3. Priprave na obcni zbor zdruzenja
4. Resevanje ugovorov v skladu z ZUP-om
5. Elektronski podpis in pridobivanje podatkov iz MNZ
6. Razno


Vabljeni:
§ Mestno redarstvo Maribor- ga. JAMBRASIC Cvetka
§ Mestno redarstvo Celje- g. ANDOLJSEK Vinko
§ Mestno redarstvo Kranj
§ Mestno redarstvo Koper- g. Grad Darko
§ Redarstvo Izola- ga. Zadel Silvana
§ Redarstvo Bohinj g. CUK Mihael


Po tem sestanku so bili poslani dopisi po redarstvih za zbiranje clanstva. Pogoj za sklic obcnega zbora je clanstvo zato so se vsi prisotni strinjali, da morajo vodje redarstev odigrati svojo vlogo pri predstavitvi zdruzenja. Izdelan je bil obrazec s katerim se lahko posameznik vclani v zdruzenje.
Naslednji sestanek je bil sklican za 11. januarja 2001. Za sestanek je bil predlagan naslednji dnevni red:
St.: 1/2001
Datum: 08. jan.2001

Vabilo na 2. delovni sestanek ZORS-a

ki, bo cetrtek, dne 11. januarja 2001 ob 11.00 uri v sejni sobi obcine Bled z naslednjim dnevnim redom.




DNEVNI RED :

1. Priprave in izvedba obcnega zbora-Bezan
2. Stanje clanstva v zdruzenju- Sodja
3. Elektronski podpis in pridobivanje podatkov iz MNZ dokoncna izvedba-Sodja
4. Tekoce zadeve v zvezi redarstva (dvojezicnost napisov, nova sekretarka za lok. samoupravo)-Bezan
5. Razno



Vabljeni:
§ Mestno redarstvo Maribor- ga. JAMBRASIC Cvetka
§ Mestno redarstvo Celje- g. ANDOLJSEK Vinko
§ Mestno redarstvo Kranj g.
§ Mestno redarstvo Koper- g. Grad Darko
§ Redarstvo Izola- ga. Zadel Silvana
§ Redarstvo Bohinj g. CUK Mihael



St.:
Datum: 18. jan.2001

Zapisnik 2. delovnega sestanek ZORS-a ki, je bil v cetrtek, dne 18. januarja 2001 ob 11.00 uri v sejni sobi obcine Bled z naslednjim dnevnim redom.


Prisotni: Mestno redarstvo Maribor- ga. JAMBRASIC Cvetka, g. Asic, Mestno redarstvo Celje- g. ZALOZNIK Andrej, SUMRAK Andrej, Mestno redarstvo Kranj g. Savic, g. Vidic, Mestno redarstvo Koper- g. DODIC Dejan, ANDRIJASIC, Redarstvo Bohinj g. CUK Mihael, redarstvo Bled Boris Sodja, MO Ljubljana Iztok Bezan.

Sestanek je vodil predsednik zdruzenja g. Iztok Bezan, ki je navzoce pozdravil in se jim zahvalil za udelezbo.

Ad.1. Obcni zbor se opravi v Izoli v dneh 10. ali 17. 03.2001. Za pripravo obcnega zbora se imenuje pripravljalni odbor v sestavi:
-Zadel Silvana,-Izola
-Sodja Boris-Bled
-Bezan Iztok-Ljubjana
-Jambrasic Cvetka-Maribor.
(cca.15 posebnih gostov in cca. 62 redarjev)

Opomnik:
-Dogovor z Silvano o datumu –zadolzen Sodja
-poslati za predloge clanov upr. odvbora , nadornega odbora in disc. komisije-zadolzen Sodja
-v dopisu se navede, da se bo pri sestavi upravnega odbora upostevala zastopanost po regijah, zato naj predlagajo po enega kandidata ne po vec.
-ko so predlogi zbrani se poslje vabilo z dnevnim redom,
-na obcni zbor se pride v uniformah,
-komisija opravi tel. razgovore ali osebne razgovore ce sprejmejo predlagani kandidati mandate.

SKLEP: Sodja poslje vsem redarjem, ki so poslali pristopne izjave obrazec za predlog, kandidatov. Predsednik sestavi spremni dopis., do konca tedna (26.01.2001)

Ad.2: Sodja pove da je trenutno 57 clanov, ki so poslali pristopne izjave. Zastopanost je zelo raznolika. Dolenjska skoraj ni zastopana. Drugi kraji pa v redu.

SKLEP: Seznam naj se sproti azurira tako, da bo do obcnega zbora tocen.

Ad3.:Sodja pove, da je bil v decembru zadnji sestanek z predstavniki MNz Ljubljana, glede dolocitve protokola za izdajo certifikata (kljuca).Testiranja na obcini Ljubljana, Domzale in Beld so pokazala da je zadeva zanesljiva in deluje. V januarju 2001 bo izdelal MNZ protokol za izdajo pridobitve elektronskega kljuca in navodilo kaksno programsko opremo
mora imeti uporabnik.
Ad. 4:G. Bezan pove da smo na tocki kjer se je sedaj vse ustavilo. Prvo smo bili samo inciativni za pripravo uniform, opreme sluzbenih vozil. Sedaj je prehud vpliv zupanov po obcinah, da to ne krene v pravo smer. Trenutna anarhija po Sloveniji glede uniform je prevelika. Napisi dvojezicnost, napacni prevodi imen, mesanje z inspekcijami in podobno. Oprema sluzbenih vozil. Tudi tam je predpisano vendar se ne drzijo obcine. Podatki o krsiteljih- teh podatkov ne bodo dobivali drugi, ampak samo obcinski redar.
Sistem izobrazevanja, ki ga bo potrebno vzpostaviti.
-za redarje ki ze opravljajo ta delo
-pripravniki ki delajo in pripravniki
-za bodoce ki zelijo biti redarji
Sedaj se izobrazevanje dela po vsaki obcini interno in podobno. Komisije postavljajo svoje programe.
Redarstvo Ljubljana bo zacela dajati PVC vrecke z poloznico in dajati na steklo vozila.(»OBVESTILO REDARSTVA«) bordo rdece barve .
Uniforme: Do sedaj seje videlo, da je bolj zanesljiv podjetnik Rozman za izdelavo uniform. Zimske bunde in plasc Blurent in Global trade. Cevlji Alpina. Srajce Labod. Sodja ima vse dobavitelje in izvajalce, ce kateri rabi podatke naj posle zaprosilo na( boris.sodja@bled.si).

Obcine se zaprosi, ce bi lahko prispevale denarna sredstva za delovanje zdruzenja. Vodje redarstev naj preverijo stanje po obcinah in naj o tem obvestijo Sodja Borisa, da se dogovori o poteku nakazila denarja.

RESEVANJE UGOVOROV IZDAJA SKLEPOV VPRASANJA IN ODGOVORI:
Praksa po redarstvih v Sloveniji.
· Prepozno vlozen ugovor, ne damo predloga damo sklep. Ce se da ugovor na sklep se da predlog SP in obrazlozitev da je zamudil rok.

-Na obvestilo ni ugovora.Ce stranka, da ugovor damo stranki pisni odgovor, da na obvestilo ni ugovora. Samo formalni dopis.

Stranka da UGOVOR da ni vozila, da ne ve da je kdo je vozi njegovo vozilo. Zadeva se odstopi sodniku za prekrske in mora iti skozi proceduro. SAMO ce je napisal v ugovoru, da je vozil Hasan Cengić iz Bosne in da se naslov ne gre skozi. V tem primeru tudi ne podano predloga SP.
Ce napise da ne ve in da ne more dati podatkov GRE K SODNIKU ZA PREKRSKE.

Sestanek zakljucen ob 14.15 uri.
Zapisal: Boris Sodja Predsednik: Iztok Bezan


Pripravljalna skupina je nato z gostiteljem Obcino Izola uskladila datum za izvedbo 1. obcnega zbora. Dolocen je bil 7. april 2001. Dogovorjen je bil okvirni seznam gostov in program. Za dne 13. marca 2001 je bil v Izoli sklican pripravljalni sestanek za izvedbo obcnega zbora z naslednjim dnevnim redom:









St.: 7/2001
Datum: 07. marec 2001




V A B I L O

na 1. sestanek pripravljalnega odbora za 1. obcni zbor Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije, ki bo dne 13. marec 2001 v Izoli, Soncno nabrezje st. 8. To je stavba UE zraven parkirisca na Lonki.




DNEVNI RED:

1. Dolocitev datuma obcnega zbora in program,
2. Pregled sprejetih prijav za kandidate in oblikovanje list,
3. Razno

Prosim za zanesljivo udelezbo.

POSLANO:
1x Jambrasic Cvetka
1x Zadel Silvana
1x Boris Sodja


Bled 07. marec 2001 Predsednik
Iztok BEZAN


zorsdopisi
Zapisnik 1. Delovnega sestanek pripravljalnega odbora 1. Obcnega zbora ZORS-a ki, je bil v torek, dne 13. Marca 2001 ob 13.00 uri v sejni sobi UE Izola , Soncno nabrezje 8 Izola z naslednjim dnevnim redom.

DNEVNI RED:
1. Dolocitev datuma obcnega zbora in program,
2. Pregled sprejetih prijav za kandidate in oblikovanje list,
3. Razno


Prisotni: Mestno redarstvo redarstvo Bled Boris Sodja, MO Ljubljana Iztok Bezan, Izola ga. Zadel Silvana
ODSOTNI: Mestno redarstvo Maribor- ga. JAMBRASIC Cvetka
Ad.1) Priprave na obcni zbor. Program obcnega zbora. Obcni zbor bo v soboto 07. Aprila 2001 v Izoli s zacetkom ob 11.00 uri. Ob 14.00 uri novinarska konferenca. Na novinarski konferenci sodeljujejo ( predsednik, Jambrasic Cvetka Maribor, Zadel Silvana Izola in Sodja Boris Bled) Medijske hise ( Televizija Slovenija, Kolodvorska ul. 2, 1000 Ljubljana,POP-tv Pro Plus d.o.o., Kranjceva ulica 26, 1000 Ljubljana, Vecer d.d. Casopisno zaloznisko podjetje, Svetozarevska ulica 14, 2504 Maribor, Dnevnik, Delo casopisno in zaloznisko podjetje d.d., Dunajska c. 5, 1509 Ljubljana, Primorske novice Ulica osvobodilne fronte 12,6000 Koper, Gorenjski Glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, vprasaj NM kateri casopis, Radio Koper Capodistrija, Ulica Osvobodilne fronte 12, 6000 Koper,radio Koper). Ob 15.00 uri voznja z ladjo.
Obcni zbor bo v prostorih obcine Izola Soncno nabrezje 8, ali v primeru slabega vremena v Rivijeri Izola.
GOSTJE: 1. Kreatorka Slavka Pajk Slomskova 12, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za upravne notranje zadeve, vodja Centra za upravno informatiko, svetovalec vlade Tadej Gabrijel, Bethovnova 3, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za upravne notranje zadeve, sektor za drzavljanska stanja, vodja oddelka za upravne zadeve prometa Alojz Mavric, Bethovnova 3, 1501 Ljubljana ,4. Ministrstvo za notranje zadeve KUNSTREL Miha Stefanova 2, 1501 Ljubljana, 5. Ministrstvo za notranje zadeve, generalni direktor policije Pogorevc Marko, 6. Ministrstvo za notranje zadeve , Vlada RS, sluzba za lokalno samoupravo dr. Verbic Dusan, Slovenska 54. 7 .sekretarka za lokalno samoupravo Astrid Prasnikar, 8. Predsednik zdruzenja tajnikov Slovenije Pristovnik Ivan Glavni trg 24, 1240 Kamnik, 9. Skupnost obcin Slovenije, predsednik Boris SOVIC, Ulica heroja Staneta ,1 2000 Maribor,10. Ministrstvo za notranje zadeve , minister dr. Rado Bohinc, 11. Zupanja obcine Izola ga. Breda Pecan, Soncno nabrezje 8, 6310 Izola, 12. Direktor obcinske uprave Izola , ga. Irena Jerman, Soncno nabrezje 8, 6310 Izola. KOKALJ Anton zupan Vodic predsednik zdruzenja obcin Slovenije in Meta Scavnicar programerka programov in koordinatorka z raznimi ministrstvmi pri E-poslovanju.
PROGRAM OBCNEGA ZBORA:
1. Predsednik Bezan zacne obcni zbor in pozdravi navzoce in goste,
2. Pozdravni nagovori gostov,
3. Krajsi odmor
4. Zacetek obcnega zbora po poslovniku o delu obcnega zbora

Ad2. Volitve: Prispeli so naslednji predlogi za clane upravnega odbora, nadzornega odbora in castnega razsodisca.
UPRAVNI ODBOR:
1. ZADEL Silvana Izola-ne more biti ker je vodja inspekcij
2. KVASNIK Brane Trzic
3. LUKMAN Srecko MO Kranj
4. OSEP Branko MO Ljubljana
5. GABROVSEK Natalija MO Ljubljana
6. SMIGOC Matjaz MO Maribor
7. SODJA Boris Bled
8.
9.

SKLEP: Predsednik pripravi pozdravni govor in krajso informacijo za novinarje. Rok 03.04.2001 . Sodja Boris pripravi obrazce in gradivo za obcni zbor. Silvana objekte in lokacije ter program. Zapisnikar Grdina Irena obc. Izola.
Ad3. Razno:
Nekatere obcine bi nakazale denarna sredstva na Zors. Sodja napise prosnja za pridobitev denarnih sredstev, Bezan ga pregleda in podpise.
V zdruzenju je trenutno vpisanih 67 clanov.

Sestanek zakljucen ob 15.20 uri.

Zapisal Boris Sodja Predsednik
Iztok Bezan



Eno zadnjih dejan pripravljalne skupine je bilo pripraviti dokoncne akte za izvedbo obcnega zbora. Pripraviti informacije o obcnem zboru in skusati urediti kronologijo nastajanja zdruzenja. Verjetno smo koga kot posameznika, podjetje ali drustvo pozabili omeniti prosimo vas, da nas na to opozorite, da bomo to popravili. Upam, da vam je bila predstavitev zanimiva in poucna, da boste dobili obcutek koliko dela in energije posameznikov je bilo potrebno, da smo danes tu v Izoli na 1. obcnem zboru obcinskih redarjev Slovenije.


Predsednik
Iztok BEZAN

Stevilka:8/01
Datum: 23.03.2001




V skladu s 17. clenom Statuta zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije,



S K L I C U J E M


1. OBCNI ZBOR ZDRUZENJA OBCINSKIH REDARJEV SLOVENIJE,

ki bo v soboto, 7. aprila 2001, ob 11.00 uri,
v hotelu Riviera, Izola.



Predlagam naslednji dnevni red:
1. Uvodni nagovor predsednika zdruzenja, g. Iztoka BEZANA;
2. Pozdravni nagovori gostov;
3. Pricetek obcnega zbora z izvolitvijo delovnega predsedstva;
4. Porocilo predsednika o dosedanjih aktivnostih ZORS-a;
5. Financno porocilo;
6. Volitve (upravnega odbora, nadzornega odbora in castnega razsodisca);
7. Razno.


Vljudno vabljeni!




Predsednik
Iztok BEZAN




Vabljeni:
· clani ZORS-a
· gostje





Z A P I S N I K

1. obcnega zbora Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije,

ki je bil v Izoli dne 7.4.2001 s pricetkom ob 11. uri v prostorih Srednje gostinske in turisticne sole.
PRISOTNI OBCINSKI REDARJI: Po seznamu
PRISOTNI GOSTJE: drzavna sekretarka Astrid Prasnikar, predsednik zdruzenja tajnikov Slovenije Ivan Pristovnik, direktor obcinske uprave obcine Izola Irena Jerman


D n e v n i r e d :

1. Uvodni nagovor predsednika zdruzenja g. Iztoka Bezana
2. Pozdravni nagovori gostov
3. Pricetek obcnega zbora z izvolitvijo delovnega predsedstva
4. Porocilo predsednika o dosedanjih aktivnostih ZORS-a
5. Financno porocilo
6. Volitve (upravnega odbora, nadzornega odbora in castnega razsodisca)
7. Razno.

Ad 1.

G. Bezan je pozdravil vse navzoce in predstavil zametke delovanja drustva. Ideja obcinskega redarstva je prisotna ze nekaj let. Nasi predhodniki so bili komunalni nadzorniki, vendar se je scasoma pojavila potreba po novi organiziranosti zaradi hitrega razvoja in vedno vecjega stevila vozil in nekulture voznikov. S sprejemom Zakona o varnosti cestnega prometa so obcinska redarstva pooblascena za izvajanje nadzora nad mirujocim prometom, na podlagi tega zakona pa je bil sprejet tudi Pravilnik o enotni uniformi. Uniforma kakrsno vidimo danes je rezultat prizadevanj skupine prisotnih na tem zboru.

Sedaj nas caka se ena pomembna naloga in to je izobrazevanje delavcev. Trenutno je to prepusceno vsaki obcini.

Naloga zdruzenja je povezovanje redarstev in redarjev v skupnih interesih. Izdelana je bila tudi sluzbena izkaznica, ravno tako je predpisana oprema vozil. Zdruzenje bo varovalo simbole in sprejelo kodeks obcinskega redarstva.

Ad 2.

Irena Jerman direktorica obcinske uprave obcine Izola je prisotne pozdravila in prepustila besedo drzavni sekretarki Astrid Prasnikar.

Izrazila je nekaj misli. Vloga redarja v obcinah je sirsa od samega kaznovanja. Ogledalo obcine so tudi izven sluzbe. Izobrazevanje je pomembno, zato meni, da moramo cimprej to upeljati. Znotraj zdruzenj je mozno doseci vec in lazje se uveljavi svoje interese. Poudariti



mora, da je premalo informacij o tem, da ste se zdruzili in je tu potrebna dejavnost vas clanov. Prepricana je, da bomo dobro sodelovali in lazje resevali probleme.

V nadaljevanju je predsednik zdruzenja tajnikov Slovenije g. Pristovnik povedal, da imajo sami tajniki podobno zdruzenje, ki daje pobude vladi in drugim institucijam. Tajniki so se organizirali v skupine. Sam je kot republiski inspektor delal in zasledoval delo redarjev. Po sprejemu ZVCP so se razmere uredile in poenotile. Po svetu so lokalne policije in misli, da bo scasoma za to podrocje urejen poseben zakon, saj je sedaj od obcine do obcine razlicno. Redarji morajo voditi postopke po Zakonu o splosnem upravnem postopku in se v postopkih poenotiti, saj so sodisca zacela zavracati upravne dolocbe. V imenu zdruzenja nam je zazelel, da se uspesno konstituiramo in sodelujemo z drugimi zdruzenji, sami pa nam bodo ponudili strokovno pomoc.

Astrid Prasnikar je povedala, da je v juniju okrogla miza na temo Bodoca organiziranost mestne policije in predlaga, da se dogovorimo za delegacijo z nasimi pogledi in poslje svoje predstavnike.

G. Bezan je povedal, da smo izredno tezko prisli do kroja uniforme. Malo je bilo moznih kombinacij za uniformo. Veliko pogovorov je potekalo z ministrstvi (MNZ in lokalno samoupravo), minister za zakonodajo je dejal, da se moramo striktno drzati simbolov uniforme in da morajo biti vsi napisi samo v slovenskem jeziku. Zahvalil se je bivsima ministroma g. Grafenaverju in g. Bandlju.

G. Asic Branko in MO Maribor je zelel opraviciti g. Sovica zaradi zadrzanosti, v nadaljevanju pa je povedal, da se bomo vsi spominjali tega dogodka in se je zahvalil obcini Izola kot organizatorju. Osnova nasega dela je ZVCP in odloki. To je zametek policije na lokalnem nivoju, saj se policija umika iz kaznovanja po mirujocem prometu. Iz tega razloga to zdruzenje prevzema vso odgovornost nadzora nad mirujocim prometom.
Poudariti je potrebno, da je gonilna sila g. Iztok Bezan, Boris Sodja, Cvetka Jambrasic, Silvana Zadel ter Slavka Pajk kot kreatorka uniforme in programerka Marjeta Scavnicar.

Ad 3.

G. Bezan je dal na glasovanje clane delovnega predsedstva v sestavi:

1) Sodja Boris - predsednik
2) Munda Marjan
3) Jambrasic Cvetka.

Izvolitev je bila soglasno sprejeta in predsedstvo je zasedlo svoja mesta.

Ad 4.

Boris Sodja kot predsednik delovnega predsedstva je podal kratko porocilo o dosedanjih aktivnostih ZORS-a, in sicer:
Prvi sestanek redarjev je bil v Bohinju 14.5.98, kjer so sodelovale MO Ljubljana, MO Maribor, MO Koper, obcini Bled in Izola. Odziv je bil zelo dober. Sprejeti so bili doloceni sklepi in kontaktiranje z ministrstvi. Na tem zboru je tudi formirana delovna skupina in najvecji projekt uniforma. Dosegli smo, da je pravilnik sprejet v skladu s rokom, ki ga je dolocil ZVCP. Potem so se nadaljevale aktivnosti za zdruzitev redarjev. 30.5.2000 je bil prvi ustanovni sestanek, kjer se je ustanovilo zdruzenje in sprejelo Statut zdruzenja. G. Bezan je bil soglasno imenovan za predsednika, Sodja Boris pa za zacasnega tajnika zdruzenja.

SKLEP: Skupscina soglasno potrdi sklepe ustanovnega zbora Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije.

Prve naloge so bile: Ureditev uniforme (izbira izvajalca), pridobivanje podatkov-kako in v kaksni obliki. Uredili smo racunalniski program, rocni racunalnik, digitalni aparat. Izmenjava podatkov z MNZ poteka ze preko elektronske poste in z Agencijo za placilni promet je urejeno placevanje, trenutno pa potekajo dogovori o prenosu placil se z Davcno upravo RS.
Zadali smo si se naslednje naloge:

· poenotenje postopkov
· enotno zastopanje do drzavnih instutucij

Ad 5.

Financno porocilo je podala Cvetka Jambrasic. Odprt je ziro racun pri Gorenjski banki, doloceni pa so tudi podpisniki, ni pa se nobenih sredstev.

Ad 6.

Predlagani in potrjeni so bili clani komisij in overovatelji ter zapisnikar, kot sledi:

1) Verifikacijska komisija v sestavi:
a) Demsar Ivan-Jesenice
b) Basile Silvester-Idrija

2) Volilna komisija v sestavi:
a) Zver Edvard-Ljubljana
b) Francek Mojca-Ljubljana

3) Overovatelja zapisnika:
a) Drnovsek Ivan-Zagorje
b) Vidic Marjan-Kranj

4) Zapisnikar:
a) Grdina Irena-Izola


Zver Edvard je povedal, da je v zdruzenju vclanjenih 74 redarjev, od tega je prisotnih 42, kar pomeni, da smo sklepcni.

Na vprasanje ali ima se kdo kaksen predlog za Nadzorni odbor, ni bilo novih predlogov, torej se je glasovnica potrdila kot pravilna.

Za casno razsodisce se glasovnica tudi ni spremenila.

Upravni odbor: Kot nov deseti predlog se doda Brezar Stane iz Novega mesta.

Ad 7.

1) V tocki razno je bil sprejet predlog, da znasa clanarina 2.000,00 SIT (41 GLASOV ZA, 1 PROTI).

2) Financno poslovanje se bo preneslo na podjetje, ki ga bomo izbrali. Odlocitev je bila sprejeta soglasno.




3) Izbran je bil izdelovalec sluzbenih izkaznic, ki vrsi nadzor nad izdajateljem. Vse se belezi (vnos, izbris, unicenje). Dolocena sta tudi dva sopodpisnika registra izdanih sluzbenih izkaznic obcinkega redarja iz vrst zdruzenja: g. Bezan Iztok in g. Boris Sodja.

4) Na vprasanje redarja: Cemu je namenjena clanarina? je g. Sodja odgovoril, da v statutu pise za kaj se porablja, to je za potrosni material, za notarske overitve, simbol redarja Slovenije, kjer bo potreben razpis. Prototip uniforme je bil placan s strani nekaterih obcin, ostale pa se bo se terjalo. Sredstva ne bodo zadoscala, zato bomo morali pridobiti donacije. Zadel Silvana je dodala, da je ena od nalog upravnega odbora, da zaprosi za sredstva obcine.

G. Pistovnik je predlagal, da se izmenja mnenja in uredi nacin sodelovanja z drustvom tajnikov. Poudaril je, da je v sprejemu Zakon o javnih usluzbenih, ki je tudi za nas zelo pomemben in naj se formira skupina, ki naj predstavi nase zdruzenje in poda svoje pripombe in predloge. Tu gre za status delavcev in placo.

G. Sodja in Bezan sta povedala, da smo bolj podobni policiji kot usluzbencem v pisarnah. Predlagali smo nekatere spremembe ZVCP, ki bodo upostevane. Ena nasih prvih nalog je dopolnitev uniforme (polo majice, druga vrsta pokrivala in vetrovka).

G. Asic je povedal, da imajo v Mariboru redarje-kolesarje, ki so opremljeni v barvah uniforme. Pri tem je bilo poudarjeno, da je izvajalec uniform vezan na kreatorko in pravilnik, tako da vsaka obcina ne more narocati uniform po svojih zeljah.

G. Bezan je redarje se posebej opozoril na Zakon o varovanju osebnih podatkov. Povedal je, da so sankcije za krsitev dolocil tega zakona precej visoke in da je potrebno posvetiti veliko skrb za pravilno hranjenje in varovanje podatkov.

Ad 8.

Pristopila sta clana volilne komisije, ki sta podala rezultate volitev:

Za Castno razsodisce je potrebno izvoliti 3 clane. Glasovalo je 42 clanov, ena glasovnica je bila neveljavna. Odlocitev je bila sprejeta.

Clani Castnega razsodisca so:

1) MERC ROBERT MO MARIBOR
2) CUK MIHAEL OBCINA BOHINJ
3) CELIK ANDREJ MO KRANJ

Za Nadzorni odbora je potrebno izvoliti 3 clane. Glasovalo 42 clanov, 2 glasovnici sta neveljavni. Odlocitev je bila sprejeta.

Clani Nadzornega odbora so:

1) SAVIC SLAVKO MO KRANJ
2) REP IGOR MO MARIBOR
3) ZVER EDVARD MO LJUBLJANA

Za Upravni odbor je potrebno izvoliti 9 clanov. Glasovalo je 42 clanov, 8 glasovnic je neveljavnih. Odlocitev je bila sprejeta za prvih devet predlogov.

Predlagani kandidati so prejeli naslednje stevilo glasov:

1) Rebec Vesna 34 OBCINA IZOLA
2) Kvasnik Brane 34 OBCINA TRZIC
3) Lukman Srecko 34 MO KRANJ
4) Osep Branko 24 MO LJUBLJANA
5) Sodja Boris 34 OBCINA BLED
6) Gabrovsek Natalija 32 MO LJUBLJANA
7) Smigovec Matjaz 31 MO MARIBOR
8) Fidler Vlado 32 OBCINA PIRAN
9) Jambrasic Cvetka 32 MO MARIBOR
10) Brezar Stane 19 NI BIL IZVOLJEN

Ad 9.
Vprasanja navzocih:

Na vprasanje glede izvajalcev uniform je bilo povedano, da se je krog izvajalcev zozil. Eni niso resna firma, dosedaj pa se je za dobrega izvajalca pokazalo nekaj primernih podjetij.

Podatke se pridobiva na Ministrstvu za notranje zadeve, upravna informatika, kjer se prilagajajo nasemu sistemu. Podatke dobimo na dan krsitve in ne na dan zahtevka. Opozorili smo jih tudi, da ne pridobivamo vseh podatkov.


Obcni zbor je bil zakljucen ob 13.35 uri.




Zapisnikar: Overovatelja zapisnika: Predsednik:
Irena Grdina Marjan Vidic Iztok Bezan

Ivan Drnovsek





1. konstitutivna seja upravnega odbora ZORS-a, ki je bila dne 19. aprila 2001 ob 11.00 uri v sejni sobi obcine Bled;

DNEVNI RED:

1. izvolitev tajnika in blagajnika
2. program dela
3. razno


PRISOTNI CLANI UO: Rebec Vesna, Lukman Srecko,Sodja Boris, Smigoc Matjaz, Fidler Vlado, Jambrasic Cvetka, Gabrovsek Natalija, Osep Branko, Bezan Iztok, Kvasnik Brane.

CLANI CAST. RAZSODISCA: Merc Robert, Cuk Mihael, Celik Andrej

CLANI NADZORNEGA ODBORA: Savic Slavko, Rep Igor, Zver Edvard


Ad.1. G. Bezan pozdravi navzoce in jih seznani, da imamo lahko locene sestanke ali vsi na enkrat in izvolimo predsednike odborov, blagajnika in tajnika zdruzenja.
Za predsednika castnega razsodisca je bil predlagan Merc Robert iz Maribora. Na glasovanju je bil soglasno sprejet.
SKLEP: Za predsednika castnega razsodisca se imenuje Merc Robert iz Maribora

Za predsednika nadzornega odbora jebil predlagan Savic Slavko iz Kranja. Na glasovanju je bil soglasno sprejet.
SKLEP: Za predsednika nadzornega odbora se imenuje Savic Slavko iz Kranja

Za blagajnika je bila predlagana REBEC Vesna iz Izole. Na glasovanju je bila soglasno sprejeta.
SKLEP: Za blagajnika zdruzenja se imenuje REBEC Vesna iz redarstva Izole

Za tajnika zdruzenja je bil predlagan SODJA Boris iz Bled. Na glasovanju je bil soglasno sprejet.

SKLEP: Za tajnika zdruzenja se imenuje SODJA Borisa iz Bleda.

Ad2. Bezan, je seznanil prisotne, da je potrebno prvo urediti tri sklope:
· kodeks redarstva
· izobrazevanje
· uniforme

· Predlagal je da se sprejme kodeks redarstva Slovenije. Sprejet mora biti do letne sezone, ker bo tudi del ucnega programa. Prebral je osnovna poglavja . Po razpravi so navzoci sprejeli naslednji sklep:


SKLEP: Obravnava se ga na naslednji seji. Poslje se ga z gradivom clanom odbora.

· Potrebno je poslati poloznice za placilo claranine v visini 2000,00, ki je bila sprejeta na obcnem zboru v Izoli. Rok placila 31.05.2001.
Po razpravi je bil sprejet naslednji :

SKLEP: Tajnik pripravi gradivo in poloznice ter poslje vsem clanom redarstva.

· Izobrazevanje redarjev. Pripraviti program, da se bo lahko redar izobrazil za delo oz. poklic obcinskega redarja. To je potrebno urediti in postaviti tako, da bo kompatibilno tudi z Evropo. Naprej je potem treba urediti zadevo na nivoju regije. Ze sedaj se kazejo slabosti malih obcin pri organizaciji redarske sluzbe. Kaze se tudi mocan vpliv lokalnih skupnostih na delovanje te sluzbe. Obcinski redar je pooblascena uradne osebe, ki izdaja oblastne akte, in izvaja represivne ukrepe. Izobrazevalni program je potrebno verificirati in pridobiti ustreznega izvajalca.

V razpravi so sodelovali prisotni in povedali, da so podobne izobrazevalne programe imeli ze na svojih redarstvih. Glede vsebine se je tudi se potrebno dogovoriti. Vsebina mora biti naravnana na delo obcinskega redarja. Po razpravi je bil sprejet naslednji :

SKLEP: Redarstva, ki so imela do sedaj ze kaksne izkusnje pri izobrazevanju redarjev naj posljejo po elektronski posti na naslov boris.sodja@bled.si programe, da se le ti pregledajo in bodo v pomoc pri izdelavi ucnega programa. Predsednik pripravi izhodisca za ucni program. Program mora biti usklajen in potrjen na UO .

· Uniforme. Tu ze imamo tolmacenje ministrstva, da mora biti uniforma skladna z objavljenim pravilnikom in soglasjem kreatorke. Dvojezicnost napisov na emblemih ni dovoljena. Vsi napisi morajo biti samo v slov. jeziku. Uniforma je sprejeta na nivoju drzave in ne podleze lokalnim interesom in predpisom.V svojih sredinah naj se preveri, kako se uporablja uniforma in vsi skupaj moramo skrbeti, da bo ta uniforma dobila na veljavi. V razpravi so prisotni izrazili potrebo po delni spremembi pravilnika, za dolocitev se dodatnih delov uniforme. Sodja je izrocil predsedniku dva modela delovne kape, ki sta bila narejena po kreaciji ga.Pajkove. Dobi naj soglasje od ga. Pajkove, kateri model je pravi.

SKLEP: Do naslednje seje naj se pripravijo predlogi in pripombe za popravke uniforme. Nato se uskladijo mnenja in pripravijo predlogi za spremembo pravilnika.

Ad.3. Razno:
Bezan je povedal, da imamo ze nekaj odgovorov pristojnih ministrstev na temo obcinskega redarja.
- Da mora imeti obcinski redar ustrezno izobrazbo, zup, da je redno zaposlen. Studentje, honorarni delavci, ki niso v del, razmerju nimajo pogojev.
-Podatki o krsiteljih, kdo jih lahko uporablja in pridobiva. Kako se lahko uporablja te podatke. Osnova za pridobivanje podatkov je zakon o varnosti v cestnem prometu za obcinske redarje.

Cvetka Jambrasic je povedala, da bodo v Mariboru sele sedaj dobili kolektivno pogodbo za delo redarjev. Tudi drugi imajo tezave pri urejanju pravic zaposlenih predvsem za dvo izmensko delo, nedeljsko, praznicno. Zelijo, da bi zdruzenje skusalo tudi urediti te zadeve tako, da bi bile enotne po Sloveniji. Sodja je povedal, da so zadeve enotno urejene ze sedaj, saj zakonodaja ze obstaja. Kako pa jo tolmacijo na posameznih lokalnih skupnostih pa je drug problem. Obcinski redar se nikakor ne more primerjati z tajnico njegovo delo se zelo razlikuje ( dvo izmensko delo, delo sobote nedelje, delo a terenu, konflikti z strankami in podobno)

-Sluzbene izkaznice. Da se vodi evidenca dosledno za vsako izdano izkaznico. Izdelovalec sluzbenih izkaznic je samo eden .
SKLEP: Vsakih 6 mesecev se pregleda stanje izdanih izkaznic. Preveri se po obcinah ali so ti se v sluzbi ali so ze zakljucili z delom. Zamenja se prvi list knjige z naslovom ZORS-a. Za to poskrbi tajnik.

Ad3. RAZNO:

-Ce kdo zasledi po obcinah, ki nimajo se urejenega redarstva in to zelijo urediti naj poklicejo predsednika oz. tajnika za gradivo. Zgodovina redarstva je pripravljena za posiljanje po elektronski posti.
-Savic je poudaril, da bi z pravilnikom morali urediti tudi osebnostno urejenost redarja. Da se sprejme ustrezni akt o urejenosti redarja kot ga ima policija.
-Predstavniki Izole in drugi so se sprasevali zakaj se nikjer ni bilo objavljeno v sredstvih javnega obvescan da je bil obcni zbor v Izoli. Sodja je povedal, da so bili za obcni zbor vabljeni vsi mediji (televizija, radio in lokalni casopisi po regijah) Kaksen pa je bil odziv pa se je videlo na obcnem zboru.
-Kvasnik iz Trzica je predlagal naj se vsak pozanima v svoji sredini kako to objaviti v lokalnih medijih. Zanimalo gaje tudi koliko naj obcine prispevajo za zdruzenje redarjev.


Zapisal: Boris Sodja Predsednik
Iztok Bezan











St:
Datum: 28. junij 2001

2. seja upravnega odbora ZORS-a, ki je bila dne 28. junija 2001 ob 11.00 uri v sejni sobi MO Maribor;

DNEVNI RED:

1. Pregled zapisnika 1. konstitutivne seje z dne 19. aprila 2001
2. Obravnavanje osnutka kodeksa etike obcinskega redarja
3. Izobrazevanje obcinskega redarja
1. Informacija o statusu predsednika zdruzenja
2. Razno


PRISOTNI CLANI UO: Sodja Boris, Smigoc Matjaz, Fidler Vlado, Jambrasic Cvetka, Gabrovsek Natalija, Osep Branko, Bezan Iztok, Kvasnik Brane.
OSTALI PRISOTNI: CELIK Andrej namestnik iz MO Kranj
OPRAVICENO ODSOTNI: Rebec Vesna in Lukman Srecko

Ad. 1. Tajnik zdruzenja prebere zapisnik 1. seje z dne 11. aprila 2001. Na zapisnik ni bilo pripomb.
SKLEP: Zapisnik 1. seje se soglasno potrdi.

Ad2. Predsednik zdruzenja predstavi kodeks Zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije, ki je bil ze delno popravljen od predloga obravnavanega na seji UO in so v nem ze zajete spremembe, ki so jih predlagali prisotni clani UO. V razpravi so sodelovali vsi prisotni in dali tudi pripombe , ki se morajo upostevati v preciscenem besedilu.
SKELP: Soglasno se sprejme Kodeks etike obcinskega redarstva z naslednjimi popravki, ki jih je potrebno upostevati v preciscenem besedilu.
11. clen, II. odstavek, crta se besedilo »Obcinski redar ne sme biti clan politicnih strank.«
21. clen Ta kodeks zacne veljati z dnem sprejema na seji UO.

Ad3. Predsednik predstavi aktivnosti pri sprejemanju sistema izobrazevanja obcinskega redarja. Nosilec projekta naj bi bila Visja upravna sola. g. Jerovsek naj bi bil glavni predavatelj njegov asistent g. Bezan Iztok. Izobrazevanje se bo delilo na tri sklope:
a) Za obcinske redarje, ki so ze v delovnem razmerju kot redarji,
b) Za obcinske redarje, ki so v fazi pripravnistva,
c) Za osebe, ki mislijo biti obcinski redarji

V prvem delu naj bi bila Upravna ureditev ( upravna ureditev SLO, Lokalna samouprava)
V drugem delu se bi obravnavala zakonodaja( Zup, Zakon o prekrskih, Zakon o varnosti v cestnem prometu, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o javnih cestah, Parvilnik o prometni signalizaciji in opremi, Nacionalni program o varnosti v CP, Kodeks etike obcinskega redarja ….)
V tretjem delu ( pooblastila obcinskega redarja, naloge obcinskega redarja, opravila obcinskega redarja, uniforma obcinskega redarja …)
V cetrtem delu informatizacija in tehnologija pri delu obcinskega redarja.
Ta program je potrebno pripraviti in pripeljati do nivoja, da bo prepeljalo obcinskega redarja do naziva obcinski redar.
Razvila se je zivahna razprava, predvsem v smeri kaksen naj bo obcinski redar. Vsi prisotni so se strinjali, da je izobrazevanje potrebno, saj se vidijo ogromne tezave pri uvajanju v delo redarjev na terenu. Poudarek je potrebno dati na konkretne naloge in zadolzitve pri delu redarja.
Predstavljeni program je v koncni fazi priprave zato je predstavljen kot informacija. Sprejet je bil naslednji:

SKLEP: Sprejme se informacija o pripravi sistema izobrazevanja obcinskega redarja. g. Bezan naj o vsem poroca UO, ki bo dokoncni program pregledal in dal k njemu soglasje.

Ad4.g. Bezan, je povedal, da je bil premescen v drug oddelek na MO Ljubljana, ki pa je izven redarstva. V razpravi so se pojavljala razlicna vprasanja in odgovori kako resiti omenjeni problem. g.Bezan kot eden tvorcev ZORSa in aktivnosti pri ustanavljanju, izobrazevanju ,uniformi redarja je zelo pomemben clan zdruzenja. Da bi sedaj na silo nekaj premikali in spreminjali nima smisla. Pocaka se do zime nato pa se preveri stanje. Z enim glasom vzdrzanih (g. Bezan) je bil sprejet naslednji :
SKLEP: g. Bezan Iztok ostane do naslednje skupscine ZORS-a predsednik zdruzenja. Na vseh uradnih razgovorih sestankih, ki potekajo na temo obcinskega redarja mora biti prisoten tudi tajnik zdruzenja g. Boris Sodja.

Ad5. g. Bezan je predlagal, da se na pristojna ministrstva posreduje naslednja vprasanja:

1. Na ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za promet, Stefanova 2, Ljubljana: Ali se steje neplacilo parkirnine za prometni prekrsek?
2. Na Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za lokalno samoupravo, Slovenska 54, 1000 Ljubljana: Ali lahko, direktor, zupan, obcinski inspektor ali kateri drug javi usluzbenec poseze v prometni prekrsek? ( da ga preklice, stornira, umakne itd.)
Prisotni so se strinjali, in sprejeli
SKLEP: Oba vprasanja se posreduje pristojnima oddelkoma na ministrstvo za notranje zadeve.

Tajnik Sodja Boris je povedal, da se na obmocju Slovenije posamezne lokalne skupnosti po svoje tolmacijo sprejeto zakonodajo z vidika ustanavljanja obcinskega redarstva. Neke obcine, dajejo pristojnosti nadzora kar podjetjem. Po razpravi se je sprejel naslednji
KLEP: Se enkrat se pozove drzavno sekretarko zadolzeno za lokalno samoupravo, da sprejme predsednika in tajnika na razgovor. Na razgovoru bi obravnavali pereco problematiko pri ustanavljanju oz. delovanju obcinskega redarstva v Sloveniji.

Tajnik je prisotne seznanil, da bodo sestanki UO zmerom v drugem kraju po predhodnem soglasju domacina.

Seja je bila koncana ob 14.45 uri.
Zapisal: Boris Sodja Predsednik
Iztok BEZAN

St: 3/2001
Datum: 27. september 2001


Z A P I S N I K
3. Razsirjene seje upravnega odbora ZORS-a, ki je bil v torek, dne 25. septembra 2001 ob 11.00 uri, v prostorih MO Kranj, Slovenski trg st.1, v I. nadstropju dvorana 16.




PRISOTNI CLANI UO: REBEC Vesna, KVASNIK Brane,OSEP Branko, SODJA Boris, GABROVSEK Natalija, SMIGOC Matjaz, JAMBRASIC Cvetka, BEZAN Iztok.

OPRAVICENO ODSOTNI: LUKMAN Srecko, FIDLER Vlado

OSTALI PRISOTNI: ZADEL Silvana Izola, ANDLOJSEK Vinko Celje, RAZINGER Zvone Radovljica, NOVACAN Aleska Slov. Bistrica, DVORNIK Marjan Novo Mesto,
DRNOVSEK Ivan Zagorje, KOLESNIKOV Ivan Piran, BASILE Silvester Idrija, KETE Ambroz Ajdovscina,TROHA Rudi Idrija, SARADIC Lucija Ljubljana, VUZEM Rudi Velenje, PODGORNIK Dusan Sempeter-Vrtojba, JELERCIC Leon Sezana, DONAVAK Peter Koper, GRAD Darko Koper, SVIC Slavko Koper.

Sejo je zacel tajnik zdruzenja in predal besedo g. Savicu, ki je kot gostitelj pozdravil navzoce.
Pred zacetkom seje je navzoce pozdravil z krajsim nagovorom direktor obcinske uprave MO Kranj g.Ivan Hocevar. Povedal je, da je MO tretja po velikosti v Sloveniji. Koliko je KS. Predstavi organiziranost obcinskega redarstva, da ze delajo z pajkom in da se zadeve odvijajo z bliskovito hitrostjo. Zelo veliko so vlagali v informatizacijo vseh sluzb. Bil je zelo zalosten pri izbiri izvajalca, ker jih je zelo vlekel z dobavnimi roki izdelavo.Tudi sam ugotavlja, da se policija z svojim delom umika iz dela s podrocja mirujocega prometa v lokalnih skupnostih. Je mnenja, da bo potrebno pocasi povecati pooblastila za delo obcinskega. redarja na podrocju JRM in ostalih zadev. Te zadeve pa morajo biti postopne. Zelo dobro je, da je obcinskega redar v uniformi saj ze samo njegova prisotnost pomeni neki doloceni nacin spostovanja redarja. Uniforma ki je sedaj se ze uveljavlja in postavlja avtoriteto obcinskega redarja. Ponudil je pomoc pri plasiranju pobud in predlogov, ki jih bomo sprejeli na danasnjem sestanku. Motijo ga pooblastila obcinskega redarja oz. policista. Redar mora slikati prekrsek, da mu verjamejo policist ne. Policist gre v racunalnik in preveri registrsko oznako, obcinski redar ima se zamik pri pridobivanju podatkov. Oba sta pa pooblascene uradne osebe kot jih doloca zakon o prekrskih.

V nadaljevanju G. Bezan predsednik zdruzenja, pozdravi navzoce in predlaga naslednji dnevni red:


1. Pregled zapisnika 2. seje z dne 28. junija 2001
2. Obravnavanje osnutka predloga Zakona o prekrsku
3. Razno

Ad.1. Pri zapisniku je bila pripomba, da kodeks nima prave naslovne glave. Tajnik je obrazlozil. da je prislo do napake pri tiskanju. Z novo posto bodo vsi dobili kodeks z glavo Zors-a.

SKLEP: Tajnik je zadolzen za popravo dopisa pri kodeksu . Sprejme se zapisnik 2. seje UO z dne 28. junija 2001.



Ad.2.
Predsednik je pojasnil, da je v postopku predlog osnutka novega Zakona o prekrskih, ki korenito spreminja delo obcinskega redarja pri izrekanju kazni in vodenju postopka. Predlaga, da se gre od clena do clena za katere menimo, da so pomembni za delo obcinskih redarjev. Nato se je zacela razprava.

Novo mesto g. Marjan Dvornik. Da so pripravljavci zakona skupina sodnikov za prekrske in pristojno ministrstvo. Ni bil narejen tisti korak kot je bilo obljubljeno, da bo lokalna skupnost prevzela tudi pritozbene postopke. Da so se vzele pristojnosti obcinskih redarjem. Institut opozorila ni obravnavan tako kot je bilo obljubljeno, da bi se s tem zmanjsali spisi oz postopki.

ga. Zadel Silvana, Izola je predlagala da se v prvem clenu crta celotni 2. odstavek. Oziroma ali to velja tudi za lokalne skupnosti ko sprejemajo svoje odloke.

ga. Zadel Silvana Izola je opozorila na 3. clen, 3. odstavek da bo zelo tezko izvajati to dolocilo. g. Grad Darko MO Koper in g. Sodja Bled sta bila mnenja , da je v tem odstavku samo se bolj definirano, da lokalne skupnosti ne smejo prepisovati krsitev iz Zakonov in Uredb in v odlokih zanje predpisovati druge kazni. To pomeni, da se krsitve ne bi podvajale kot se sedaj.

7. clen da je nedolzen dokler ni pravnomocno ugotovljeno. Da je potrebno bolje definirati
9. clen da je navezano na 215.clen, kdo je storilec prekrska.

12. clen 2. odstavek. Tu se je razvila polemika zakaj jih ne opozarjati. g. Savic MO Kranj je obrazlozil, da bi se lahko kaznovalo diplomatska predstavnistvo, ker se diplomatov z imuniteto ne more in pojasnil kako je v drugih drzavah. g.Grad, g. Dvornik , g. Bezan g. Sodja : Mednarodne konvencije urejajo te zadeve in mi se jih moramo drzati. Tekst clena je v redu ce ne bo prislo do prevelikega zlorabljanja .

g. Savic, 2. odstavek 14. clena ni razumljiv in gre ocitno za slovnicne napake.

17. clen (6) odstavek, da je denar od tistega, ki je uvedel postopek. (Globe, placane za prekrske, so prihodek tistega ki je zacel postopek.)
Nemogoce je, da bo obcinski redar kaznoval sedaj ko je pristojen ukrepati po ZVCP-ju, denar pa bo sel v drzavni proracun. Ce bo to ostalo v clenu bodo zopet lokalne skupnosti prepisovale prekrske iz zakonov v odloke. Ze prej so lokalne skupnosti opozarjale na to nelogicnost. V enih od predlogov sprememb zakona o prekrskih je bilo to ze reseno vendar je bilo nato umaknjeno iz obravnave v DZ.

18. clen da bi dali v ZVCP da je za hitri postopek 8 dnevni rok za placilo. Da bi bili roki enotni za vso drzavo, in naj se uredijo v ZVCP. Zelo slabo bo ce bomo imeli razlicne roke v vsaki obcini drugace pri izrekanju glob in za placilo glob.

19. clen ni jasno kdo bo delal izterjavo. V povezavi z 201. clenom kdo izterja globo.
Potrebno je definirati, da globo izterja pristojni davcni organ.
2.odstavek, da se definira v ZVCP
6. odstavek da tisti, ki je posten to zagotovi.
g.Dvornik je opozoril kdo je odgovoren za tiste, ki jim drzava ne more izterjati globe. Kdo je odgovoren na 1. oz kdo na 2. stopnji. Tu prihaja do tezav ze sedaj.
g. Grad ce bi zupan odlocal ali spremeni globo v zapor ali prisilno delo bi to zelo vplivalo na njegov polozaj v lokalni skupnosti. Zato je bolje, da o tej zadevi odloca sodisce
g. Savic meni, da bi bilo potrebno crtati »s soglasjem storilca« in se namesto tega doda pred to dolocbo »lahko«, kot je v nekaterih drugih razvitejsih drzavah in tako bi ti ljudje delali lahko pri komunali, Rdecem krizu, Karitasu, Domu za starejse…).

g. Savic je nacel diskusijo na 21.clen (OPOMIN)v zvezi 53. clen(OPOZORILO) in meni, da je dolocba v 21. clenu misljena za sodnike, 53. clen pa za redarje in inspektorje.
g. Dvornik: Opomin je osnovni ukrep, ki ga izdaja nadzorni organ redar pri izvajanju svojih nalog. S tem se ne strinja saj gre za nepravilno parkiranje. Povedal je da v drugih drzavah izrecejo 2 do 3x vec opominov kot izrecejo prekrskov. Pristojni minister naj izdela navodilo za evidence pri izrekanju Opominov.

46. Kdo je predlagatelj kdo je prijavitelj.
(1)Ce je prijava vlozena pri organu, ki ni pristojen, jo takoj odstopi pristojnemu prekrskovnemu organu. in o tem obvesti prijavitelja-se crta
Tu je tako substidiarna uporaba Zupa.

53. Opozorilo v zvezi 202. clen. Potrebno je obrazloziti kako bo drzava to zagotovila. Doda naj se (4) odstavek, v njem naj se boj podrobno opredeli vsebina kot je v opisano v 241. clenu Zakona o prekrsku, ki je sedaj v uporabi oz. dolocbe, ki so opredeljene v prilogi uredbe vlade o nacinu, obrazcih in vodenju evidence opozoril, ki jih izrekajo policisti takoj na kraju prekrska (URL RS, st. 58/01-3052)

54.Clen Predlaga se, da se sprejme enotni obrazec opozorila. Menjajo se samo glave v nazivih.

55. clen. Predlaga se, da se vnese naslednje besed v besedilo, ki naj se glasi:
(2) Prekrskovni organ LAHKO pred izdajo odlocbe o prekrsku krsitelja, ki se ob ugotovitvi prekrska ni mogel izjaviti, pisno obvesti o prekrsku in pouci, da se MORA pisno izjaviti o dejstvih oziroma okoliscinah prekrska v roku petih dni od prejema obvestila.
g.Dvornik, g. Sodja Obcinski redarji ne dobijo na mestu prekrska 90% krsiteljev. Nasprotno policist oz. inspektor dobi krsitelje v 90% na prekrsku. Zato se ne zdi smiselna dolocba da bomo vsakega pisno pozvali, da se lahko izjavi o prekrsku pred izdajo odlocbe. Tu se nobeden ne sprasuje koliko se bodo povecali stroski postnin pri teh postopkih. Ze sedaj vemo da obcinska redarstva pa so lahko se tako mala, dajo za postnino ze sedaj 2 oz vec milijonov tolarjev.

55. clen kje se uporablja ZUP, prej ni treba dati predhodni postopek. Da se stranka ni mogla ob izdaji odlocbe izreci in se mora po petih dneh pisno izjasniti o zadevi.
Da pred izdajo ni potrebno izdelati in ga pisno zaprositi, da se izjasni o zadevi. Da tisti ki mu das na mestu prekrska odlocbo,


56. clen (7) odstavek, zakaj sprejema vsak zase svoj obrazec in to se z podzakonskim aktom. Osnova obrazca je bila ze sedaj enaka kot pri placilnem nalogu. Menja se samo gornji del pri naslovih. Savic: glej mojo razlago glede obrazcev v 55. clenu.

57. Clen. Tu se pojavlja dilema ali bodo spet pooblascene uradne osebe oz. inspektorji na kraju prekrska izterjali globo. Ce bo tako naj se vsaj predpise, da se mu izda poloznica s katero bo ogel placati na blagajni, banki posti ... To se lahko steje kot na kraju prekrska.

57.clen
Takojsno placevanje. Boljse bi bilo da se gre na poloznice ne na takojsne placevanje. Smo proti pobiranju denarja. Na kraju prekrska se lahko steje blagajna obcine, banka itd.

105. clen Da se da ven poklic oz zaposlitev to naj priskrbi sodnik za prekrske. odgovorna oseba. Tu se zopet pojavlja problem kot v 55. clenu. Obcinski redarji pri svojem delu ne dobijo toliko krsiteljev pri prekrsku zato ze sedaj tezko pridobivajo podatke o poklicu in zaposlitvi, ki jih potrebujejo pri uvedbi postopka o prekrsku.
Predlaga se naslednje. Vnese naj se dolocilo da v primeru, da krsitelja ne dobimo na mestu prekrska ni potrebo pri podaji obdolzilnega predloga pridobimo podatke o poklicu oz zaposlitvi, odgovorno osebo in dela, ki jih ta opravlja.

106. clen :8. dnevni rok je prekratek za pridobitev oz dopolnitev predloga. Saj vemo koliko je sedanji rok po ZUP-u, ce zaprosimo v pisni obliki za pridobitev brezplacnih podatkov od upravljavcev zbirk podatkov

142. stroski postopka
Ce bi bilo to v splosnih dolocbah bi veljalo za vse tako pa ne.
Koliko bo placal sodne takse tisti ki bo dal zahtevek za sodno varstvo? Z dolocitvijo takse, bi se stevilo pritozb, ki se dajejo ocitno zmanjsa, saj redarstva sedaj ugotavljamo, da ko je potrebno placati upravno takso, za pritozbo zupanu, po koncanem postopku na prvi stopnji, gre naprej le izjemoma malo pritozb. To pomeni razbremenitev tako za predlagatelj in sodnike za prekrske in zmanjsanje zaostankov, bolj azurno delo.

201. clen kdo je zadolzen za izterjavo kazni. V zakonu mora biti zapisano, da je to pristojen za izterjavo davcni organ..

GENERALNE PRIPOMBE NA ZAKON:

· Zakona nicesar ne stori, da bi bilo sedaj manj pritozb. Ali uvesti takse na odlocbo o prekrsku pri izdaji globe.
· Kako bo ukrepal obcinski redar pri kaznovanju tujca in kako izvedel postopek ce ne bo hotel placati, (posebno vprasanje pa je glede ugotavljanja identifikacije osebe, zadrzanja potnih listin do placila kazni inp.).
· V zakonu je zopet vse podrejeno policistu kot edini pooblasceni uradni osebi

SKLEP : Imenuje se komisija za pripravo dokoncnega besedila pripomb. g.Dvornik Novo mesto, ga. Silvana Izola, g.Grad Koper, g. Savic Kranj Savic in tajnik druzenja.

Ad 3. Razno:

- Predsednik je navzoce prosil, ce dajo kodeks prebrati tudi ostalim redarjem, ki niso clani zdruzenja. Ce so ga dali ali se z njim strinjajo.
- Tajnik je prisotne seznanil, da skoraj dve tretjine clanov ni placalo clanarine. Ob naslednji seji se objavi seznam ne placnikov in se ukrepa v skladu s pravili drustva.
- Ga. Cvetka in ga. Silvana sta prosilil, da se vso gradivo posilja v enem kosu na njihova redarstva kjer jih nato izobesijo na oglasni deski.
- Vuzem rudi Velenje je prosil, da se mu poslje pristopne izjave in poloznice
- MO Ptuj pristopne izjave in poloznice
- Slovenska Bistrica pristopne izjave in poloznice.

Seja je bila koncana ob 14.50 uri.

Zapisal: Boris Sodja, tajnik zdruzenja

Predsednik
Iztok BEZAN



St: 4/2002-zap
Datum: 22.januar 2002

Z A P I S N I K
4. seje upravnega odbora ZORS-a, ki je bil v torek, dne 15. januarja 2002 ob 11.00 uri, v prostorih MO Novo Mesto, Seidlova c. st.1, v II. nadstropju.


PRISOTNI CLANI UO::GABROVSEK Natalija,OSEP Branko, KVASNIK Brane, JAMBRASIC Cvetka, SMIGOVC Matjaz, LUKMAN Srecko, SODJA Boris, BEZAN Iztok
ZADEL Silvana namesto clanice iz obcine Izola(ga. Vesna REBEC ima porodniski dopust)
OPRAVICENO ODSOTNI:, REBEC Vesna
NEOPRAVICENO ODSOTEN: FIDLER Vlado
OSTALI PRISOTNI: Marjan DVORNIK redarstvo Novo Mesto, ga. MOJCA Novak direktorica obcinske uprave Mestne obcine Novo Mesto,

Predsednik je pozdravil prisotne in pozval gostitelja obcinsko redarstvo Novo Mesto, ki ga predstavlja g. Dvornik, da pove nekaj uvodnih besed. Dvornik je po uvodu povabil direktorico obcinske uprave ga.Mojco NOVAK ,da predstavi obcino Novo Mesto.
Direktorica pozdravi prisotne in se zahvali za povabilo in pozdravi nacin dela,ki ga imamo ta ko, da prirejamo sestanke UO po razlicnih krajih v Sloveniji. Predstavila je organizacijo mestne obcine in obcinske uprave Novo Mesto. Poudarila je velik pomen uspesnega gospodarstva in uspesne urejenosti krajev v obcini posebno se center obcine. Da so z organiziranostjo ze pripravljeni za vstop v Evropsko unijo. Postavljajo pa tudi postopno organizacijo obcinskega redarstva, najprej s predstojnikom, nato z enim redarjem in sedaj ze z tremi. Potrebe po delavcih izkazujejo z programi dela.

Predsednik je predlagal naslednji spremenjeni dnevni red:

1. Pregled zapisnika 3. seje z dne 25. septembra 2001
2. Obravnava osnutka letnega porocila za leto 2001
3. Potrditev delovnega nacrta za leto 2002
4. Priprava sestanka z vodji obcinskih redarstev
5. Informacija o sestanku pri drz. sekretarki za lokalno samoupravo, ki je bila dne 14. januarja 2002
6. Odgovor Poste Slovenije o vrocanju priporocenih pisemskih ovojnic- pobudnik obcinsko redarstvo MO Kranj
7. Porocilo o aktivnostih od zadnje seje
8. Obravnava pristopne vloge ga. Biserke Cizar za clanstvo v Zorsu.
9. Razno

SKLEP: Prisotni se strinjajo s predlaganim dnevnim redom.

Ad. 1. Pregled zapisnika 3. razsirjene seje. Predsednik prebere zapisnik in obrazlozi posamezne zadeve in sklepe. Na zapisnik ni bilo pripomb.
SKLEP: Prisotni so soglasno potrdili zapisnik 3. seje.



Ad.2. Predsednik predstavi osnutek letnega porocila o delu ZORS-a za leto 2001/2002.

LETNO POROCILO O DELU ZORSA OD USTNOVITVE ZDRUZENJA 30.05.2000 DO 31.12.2001

LETO 2000

Zdruzenje obcinskih redarjev je bilo ustanovljeno 30. maja 2000 v Bohinju z namenom zagotovitve boljsega predvsem skladnejsega in strokovnega delovanja obcinskih redarjev, ureditve pogojev dela, opreme in zastopanja redarjev pri sprejemanju nove zakonodaje. Zdruzenje so ustanovili predstavniki posameznih takrat najbolj aktivnih obcinskih redarstev v Sloveniji: iz Ljubljane Iztok Bezan, ki je bil tudi izvoljen za predsednika zdruzenja, iz Maribora Cvetka Jambrasic, iz Bleda Boris Sodja, ki je bil imenovan za zacasnega tajnika zdruzenja, iz Bohinja Mihael Cuk, iz Celja Vinko Andoljsek, iz Izole Andrej Mihevc in iz Kopra Valter Andrijasic.
Ena prvih nalog je bila registracija drustva in ureditev vseh potrebnih dokumentov za njegovo registracijo. Dne 28.07.2000 je UE Radovljica izdala odlocbo, da je Statut zdruzenja usklajen z Zakonom o drustvih. Nato je sledila registracija na davcni upravi in odprtje ziro racuna pri Gorenjski banki.

SESTANKI -SEJE
· organizirani so bili sestanki po sedezih obcinskih redarstvih po celi drzavi, glede resevanja problematike obcinskega redarsva. Zaceli so se tudi aktivni razgovori za pripravo obcnega zbora.
DRUGE ZADEVE:
· Vodili so se razgovori z Centrom vlade za informatiko in MNZ o pridobivanju podatkov po elek. posti in pridobivanju elektronskega kljuca. Za projektno izvedbo sta bila izbrana Ljubljana in Bled. Zadeva je bila do konca leta tudi realizirana. Vrsili so se razgovori z dobavitelji posameznih delov uniforme. Pocasi se ze kazejo obrisi koncnih izdelovalcev. Izdelan je bil dokoncni projekt izdelave sluzbene izkaznice.

LETO 2001

SESTANKI V LETU 2001
· Dne 18. januarja 2001 je bil na Bledu prvi pripravljalni sestanek za izvedbo obcnega zbora. Na sestanku se je obravnaval tudi elektronski podpis za pridobivanje podatkov, imenovanje nove drz. sekretarke za lokalno samoupravo, dvojezicnost napisov na uniformah, dolocen je bil tekst Placilnega naloga, ki je v vsebinskem delu enak za vsa redarstva in je bil tudi usklajen s Policijo in preverjen na MNZ .
· Dne 13. marca 2001 je bil v Izoli 2. pripravljalni v sestanek za izvedbo obcnega zbora. Dolocen je bil kraj in predviden datum obcnega zbora.
· Dne 07. aprila 2001 je bil v Izoli prvi obcni zbor. Na obcnem zboru je bil za predsednika izvoljen Iztok Bezan, izvoljeni so bili clani nadzornega odbora, castnega razsodisca in clani upravnega odbora. Na zboru so bili prisotni gostje: ga. Astrid Prasnikar drzavna sekretarka zadolzena za Lokalno samoupravo, predsednik zdruzenja tajnikov obcinskih uprav g.Ivan Pristovnik in dir. obcinske uprave v Izoli ga. Irena Jerman in Zupanja obcine Izola ga. Breda Pecan kot gostiteljica.
· Dne 19. aprila 2001 je bila na Bledu 1. konstitutivna seja upravnega odbora ZORS-a in njegovih teles. Doloceni so bili predstavniki castnega razsodisca. Dne 28. julija 2001 je bila v Mariboru 2. seja upravnega odbora ZORS-a. Obravnavali smo Kodeks etike obcinskega redarstva in je bil sprejet. Obravnavala se je informacija o programu izobrazevanja. Obravnaval se je status predsednika zdruzenja, ker je odsel na drugo delovno mesto. Sprejeto je bilo, da ostane predsednik do naslednje skupscine vendar mora biti tudi tajnik zdruzenja prisoten na vseh sestankih. Imenovani so bili predsedniki odborov: Predsednik castnega razsodisca Merc Robert iz Maribora, nadzornega odbora Savic Slavko iz Kranja. Za blagajnika REBEC Vesna iz Izole in za tajnika zdruzenja Boris Sodja iz Bleda. Sprejet je bil tudi program dela za 2001 in to je
-kodeks redarstva
-izobrazevanje
-uniforma
· Dne 28. julija 2001 je bila v Mariboru 2. seja upravnega odbora ZORS-a. Obravnaval se je kodeks etike obcinskega redarstva in je bil tudi sprejet. Obravnavala se je informacija o programu izobrazevanja. Obravnaval se je status predsednika zdruzenja, ker je odsel na drugo delovno mesto. Sprejeto je bilo, da ostane predsednik do naslednje skupscine vendar mora biti tajnik zdruzenja prisoten na vse sestankih. Izoblikovana so bila vprasanja za pristojna ministrstva. Sestanki UO se bodo vrsili zmerom na drugih lokacijah ob soglasju gostitelja.
· Dne 25. septembra 2001 je bila razsirjena seja UO v Kranju na temo nov Zakon o prekrskih. Obravnavan je bil osnutek Zakona. Pripomb je bilo veliko. Sklenjeno je bilo, da se oblikujejo pripombe za posredovanje na lokalno samoupravo. Pripombe so se zbirale pri tajniku zdruzenja. Pri preverjanju bistvenih pripomb na Zakon je bilo ugotovljeno, da so ustrezne institucije podale enake pripombe na Zakon. Tudi pri dolocenih poslancih v DZ smo dobili podporo za uveljavljanje pripomb. Obcinska redarstva so bila opozorjena, da se ponekod razmislja o uvedbi Upravne takse za ugovor na Placilni nalog (Ljubljana, Koper). Obrazlozeno je vsem, da Upravna taksa za ugovor na Placilni nalog ni dopustna, ker ne gre za upravni postopek.

DRUGE ZADEVE:

Sodelovanje pri pripravi za verifikacijo programa izobrazevanja obcinskih redarjev. Program je ze v pripravi.
Poslana so bila vprasanja na pristojna ministrstva na temo dvojezicnost napisov, posredovanje podatkov o zapuscenih vozilih, posredovanje osebnih podatkov, elektronska izmenjava podatkov, neplacevanje parkirnine kot prekrsek, vmesavanje drugih nepooblascenih oseb v vodenje postopka obcinskega redarja in status redarja kot pooblascene uradne osebe. Na vsa vprasanja smo dobili odgovore razen iz oddelka za lokalno samoupravo na temo vmesavanja nepooblascenih oseb v vodenje postopka obcinskega redarja. Zdruzenje je odgovarjalo tudi na razna vprasanja, ki so jih nanj naslovile razne obcine. Pomagalo pri nastajanju redarstev po obcinah.
Do konca leta 2001 je bilo v zdruzenje vclanjenih 86 obcinskih redarjev. Placevanje clanarine ni steklo kot smo si zeleli. 1/3 clanov kljub veckratnim opozorilom ni poravnala obveznosti. Tu bo moral dati svoje mnenje tudi skupscina in UO.
Do 31. 12. 2001 se je na ZR zbralo za 139.000,00 sit sredstev. Clanarina 94.000,00 sit
Donatorji: MO Kranj 35.000,00 sit , obcina Kamnik 10.000,00 sit. 33 clanov se ni placalo clanarine za leto 2001.
Redno se je posiljala posta redarjem o sestankih, kot priloge so bili tudi razni dopisi, ki so pomembni za redarje. Obcina Bled je zagotovila sredstva za posiljanje poste in ostale administrativne pripomocke.




Prisotni so dali naslednje pripombe sugestije in mnenja:

Dvornik: Redarji pri njih niso se tako aktivno sodelovali, ker so se v tem casu na novo organizirali. Sedaj ko sam prevzema organizacijo se bodo bolj aktivno vkljucevali v delo. Za nejasna vprasanja pa se bodo se naprej obracali na zdruzenje.
Zadel: Ce ni tezav in konfliktov zadeve ne gredo tako hitro. Ko pa so tezave, obcani zmerom veckrat klicejo in postavljajo vprasanja, ki jih je potrebno resevati se pa zadeve zacnejo hitreje in intenzivneje resevati. Pogresa pri tej zadevi da je trenutni odziv pri organiziranosti ZORS-a, samo na obcinskem redarju, na mirujocem prometu in da bi moral ta redar iti se v drugo smer ne samo na promet. Zato bi bilo potrebno prisluhniti sredinam kjer sluzbe obcinskega redarstva delajo se kaj drugega in so odvisni od trenutne organiziranosti obcinske uprave. Zato je potrebno delati na sistemu, da bi bila ta sluzba razsirjena. Zanima jo tudi, kaj je z pridobivanjem digitalnega potrdila iz Centra vlade za informatiko.
Sodja :pove, da postopki tecejo samo da je rok 3-4 mesece da se dobi odgovore.
Jambrasic: Pove da je v Mariboru in Ljubljani specifika dela cisto drugacna, zato so obcinska redarstva tako organizirana. Oni se ne morejo predstavljati, da bi opravljali se kaksna druga dela kot nadzor nad mirujocim prometom.
Kvasnik: Mi male obcine moremo delati se druge zadeve zato, da lahko opravicimo svoj obstoj . Ni zato, da se se inspektorji vkljucijo v ZORS ker bo prislo do zmede. Naj ustanovijo svoje zdruzenje in bomo sodelovali z njim na nivoju zdruzenja.
Dvornik : Je razlozil glede inspekcij in njihovih pristojnosti na nivoju drzave. Povedal je tudi kako je pri njih organizirana dejavnost redarjev in inspektorjev.
Bezan: Zavedati se moramo, da smo dosedaj naredili ogromen korak, saj smo »tistega« oz. takratnega redarja ( ki je bil v kavbojkah in z napisom redar na rokavu) spremenili in ga dvignili na nivo pooblascene uradne osebe v enotni uniformi in s sluzbeno izkaznico. Sedaj je nujno potrebno delati na sistemski zasciti dosezenega polozaja obcinskega redarja jo razvijati naprej in ga zaradi tega, zaenkrat ne mesati (v oliki sodelovanja ali zdruzevanja) z drugimi osebami, ki opravljajo nadzorne funkcije.


Sodja: Bled tudi ni posebno velika obcina vendar imajo trenutno trije redno zaposleni obcinski redarji poleti pa se trije, veliko dela smo na mirujocem prometu. Delajo pa tudi se ostala delal, ki jih pooblascajo obcinski odloki. Pomembno je, da je ta obcinski redar prisoten na terenu vsak dan. Najslabse je ce en dan dela dva dni ne. Vse to se nato odraza na obnasanju krsiteljev na terenu. Ze sama prisotnost redarja na terenu je pozitivna resitev za preventivno dejavnost.
Kot tajnik zdruzenja je povedal, da smo posredovali veliko gradiva na obcine kjer ustanavljajo nova redarstva, da smo na dolocenih obcinah bili tudi prisotni. Odgovarjamo na razna vprasanja, ki so posredovana na ZORS sami ali pa s pomocjo strokovnjakov, ki obvladajo posamezna podrocja. Urejen je arhiv ZORS-a. Opozoril je na financno nedisciplino pri placevanju clanarine, kar bo potrebno obravnavati na prihodnjih sejah.

V razpravi je bilo se poudarjeno, naj se dela se naprej na imenu obcinskega redarja in njegovi uveljavitve. Ravno tako se mora skrbeti za pridobivanje raznih mnenj in tolmacenj z ustreznih ministrstev. Skrbeti, da se pri novo nastalih redarstvih svetuje obcinskim upravam za pravilni pristop za bodoce delo obcinskih redarjev.


SKLEP: Osnutek letnega porocila za obdobje 2001 se prekvalificira v predlog in se ga soglasno potrdi. Porocilo se poslje predsedniku nadzornega odbora.



Ad.3. Tajnik je predstavil delovni nacrt dela za leto 2002.

PROGRAM DELA ZA LETO 2002

Prednostne naloge Zdruzenja obcinskih redarjev za leto 2002 so:

· realizacija nerealiziranih sklepov iz leta 2001
· zakljuciti program izobrazevanja obcinskih redarjev
· pripraviti spremembe pravilnika o uniformi in opremi obcinskih redarjev ( izdelati vodstvene oznacbe, priti do enotnega emblema ZORS.a) in dopolnilnih delov uniforme
· aktivno sodelovati pri nastajanju oz. spreminjanju zakonodaje, ki se tice obcinskega redarstva
· sodelovati na seminarjih oz. posvetih na teme, ki so pomembne za delo redarjev ( ZUP pisanje sklepov o zavrzbi , resevanje pritozb na sklep, vrocanje placilnih nalogov in sklepov, pisanje predlogov na ugovor, Zakon o varnosti v cestnem prometu
· sodelovanje z pristojnimi ministrstvi pri resevanju dolocenih vprasanj, ki zadevajo delo obcinskega redarja

Prisotni so bili mnenja, da je zastavljenih nalog veliko. Preobsezne programe pa ni dobro pisati. Ce se bodo pojavili problemi izven programa, jih bo ZORS uvrstil na dnevni red sej.

SKLEP: Soglasno se potrdi program dela za leto 2002.

Ad.4. Bezan: Naceloma se strinja, da bi bil tak sestanek potreben, vendar je drugo bolj pomembno vprasanje, zakaj niso vodje obcinskih redarjev vclanjeni v zdruzenje in ne sodelujejo. To je sicer njihov problem, je pa dobro da se z njimi sestanemo.
Sodja : Tak sestanek je potrebno organizirati ravno zato, ker so nekateri vodje redarstev (to ne velja za vse) niso pa clani ZORS-a. Oni se ne udelezujejo sej in ne dobivajo gradiva. Odlocajo pa o delu redarjev ki so clani ZORS-a.
Tudi ostali prisotni so se strinjali, da se organizira tak sestanek. Predlagali so naj se organizira marca na Bledu.
SKLEP: Sestanek naj se organizira v drugi polovici marca na Bledu. Zadolzena za sklic sta predsednik in tajnik. Pripravijo se tudi izhodiscne teme razgovora.

Ad.5 . Razgovor pri drzavni sekretarki za lokalno samoupravo v Ljubljani dne 14.01.2002. Predsednik je povedal, da smo mislili, da bo ta sestanek po seji UO vendar je prislo tako, da je bil prej. Na UO bi tudi predhodno obravnavali vprasanja za razgovor. Vsa pripravljena vprasanja, ki so bila posredovana pa so bila pripravljena na podlagi sej UO. Sestanek je potekal v sproscenem vzdusju. Obravnavana so bila vsa vprasanja sprejete pa so bite tudi konkretne resitve.
-Zdruzenje se nadalje sodeluje z MNZ – s pristojno drzavno sekretarko ga. Astrid Prasnikar
ki je dolocila g. dr. Verbic Dusana za konkretno sodelovanje, ker je ze sodeloval v prejsnjem ministrstvu za lokalno samoupravo z zdruzenjem.
-Do poletja naj ZORS pripravi spremembe pravilnika o enotni uniformi in opremi. Osnutek sprememb se posreduje MNZ.
-Na lokalno samoupravo naj se posiljajo vsa vabila za seje in zapisniki sej tako, da bodo seznanjeni z problematiko.
-ZORS naj pripravi posnetek stanja na podrocju obcinskih redarstev v Sloveniji. Posnetek stanja naj zajema: kaj je odprtega na podrocju zakonodaje( vodenje postopkov, dostop do baze podatkov itd.), problemi upravljavske narave( stresi redarjev na del. mestu, sistematizacija delovnih mest, dolocitev delovnega casa, delovni pogoji, upostevanje veljavne zakonodaje dodatki na place itd.), uniforma .
-ZORS naj pisno posreduje ugotovitve iz terena pri problematiki obcinskih redarstev v Sloveniji. Pripombe naj bodo konkretne in se morajo nanasati na konkretno obcino.
-ce bo mozno se bo izvedlo nekaj skupnih nadzorov z predstavniki iz MNZ – zadolzeni za lokalno samoupravo.

Vprasanja, ki so bila obravnavana oz predstavljena.
· Kako naprej izpeljati reformo obcinskega redarstva ( v letu 2001 se je projekt ustavil vendar ne v celoti) Zdruzenje je pridobilo razna mnenja pristojnih ministrstev, ki so pomagala pri nadaljnjem delu redarstev). Potrebna bi bila sirsa podpora s strani lokalne samouprave pri spostovanju obstojecih predpisov. Spostovanje Zakona o varnosti cestnega prometa, Zakona o lokalni samoupravi, pravilnika o enotni uniformi in opremi obcinskega redarja itd. Lokalne skupnosti si nedopustno razlagajo navedena vprasanja po svoje (npr.: dajejo izvajanje nalog nadzora mirujocega prometa podjetjem brez pooblastila, ne uporabljajo predpisanih terminov za naslavljanje (ponekod je to obcinska straza, komunalni nadzornik oz nadzornik itd.)
· kdo je pristojen za objavo popravkov pravilnika za uniformo, s kom ZORS lahko sodeluje za pripravo sprememb ?
· Kako zagotoviti razmejitev med obcinskimi inspekcijami in redarstvom saj vemo, da sta to skoraj dva popolnoma razlicna podrocja dela.
· Potrebno zagotoviti upravni nadzor na delom v lokalnih skupnostih, sprejemanje odlokov, ki jih je zelo tezko izvajati saj lokalne skupnosti prepisujejo zadeve iz zakonov na katerih podrocjih nimajo pravice nadzora in to nalagajo obcinskim redarstvom in podobno.
· Organizirati seminar za vodilne v obcinskih redarstvi oz. direktorji in tajniki o pomenu dela obcinskih redarjev in jih seznaniti z postopki dela in zakonodajo, ki jim to omogoca.
· Kdo bo uveljavljal interese obcinskih redarjev v nastajanju nove zakonodaje, povsod se omenja policist, nikjer razen v osnovnih zakonih pa ne obcinski redar, carinik, obcinski inspektor in podobno. Sedaj ko je zdruzenje ustanovljeno, bi bilo dobro pritegniti k nastajanju zakonov tudi njihove predstavnike.
· Ali bi lahko drz. sekretarka oz. njen oddelek zagotovil kaksno financno pomoc za delovanje redarstva. Potrebno je izpeljati se nekatere projekte ( dokoncno urediti projekt uniforme, pripraviti in sprejeti znak Obcinskega redarstva, ki bi bil sestavni del uniforme, in sprejeti funkcijske oznacbe). Za vse nastete zadeve moramo tudi pridobiti zunanje sodelavce kar pa ni zastonj.
· Program ki ga uporabljajo obcinska redarstva po Sloveniji skusati spraviti na skupni nivo dela, zaradi sistema opozarjanja in evidence o opozorjenih, zato lokalne skupnosti ne morejo izdelati odlokov o merilih in kriterijih opozarjanja in izdajati za prekrske opozorila.
· Ali lahko na uradu za lokalno samoupravo dolocijo predstavnika z katerim bo ZORS imel lahko stike in ga seznanjal z problematiko.

SKLEP: Prisotni se seznanijo z informacijo o sestanku in zadolzijo predsednika in tajnika, da bodo zadeve realizirane.

Ad.7.Porocilo med sejami. Predsednik je podal se krajse porocilo ostalo pa je bilo ze obravnavano v letnem porocilu. Prisotni so bili mnenja, da se je potrebno bolj aktivno vkljuciti v sodelovanje z tajniki obcin in obema asociacijama, ki skrbita na nivoju lokalnih skupnostih za obcine.
Pridobili smo informacijo, da je Mestno redarstvo v Ljubljani na predlog glavne inspektorice ga. Cizar izdalo nov Placilni nalog z »uvedbo upravne takse za Ugovor«. V Kopru so upostevali nase opozorilo povedano na sestanku v Kranju. Omenjeni Placilni nalog nam tudi ni bil posredovan kot predlog in vzorec za ostala obcinska redarstva glede na to, da je bila vsebina Placilnega naloga dogovorjena tudi s Policijo. Prisotni se strinjajo, da je tak nacin kot je bil izveden z omenjenim Placilnim nalogom ne sprejemljiv. Strokovne posledice krsenja pravic pa ne smejo biti prikazane, kot da je za to krivo Mestno redarstvo.

SKLEP: Da se povezemo z zdruzenjem tajnikov obcin in Skupnostjo slov. obcin ter da se povabi predstavnika na nas ali na njihov sestanek, po potrebi.

Ad.8. Pri obravnavi omenjene tocke se je predsednik Bezan iz osebnih razlogov izlocil iz te tocke, zapustil sejo, ki jo je naprej vodil tajnik zdruzenja.
Tajnik zdruzenja je prebral pristopno izjavo ga. Biserke C. Pove da je glavna inspektorica Inspektorata Mestne uprave Mestne obcine Ljubljana.Znano je, da je podala zahtevek za izdajo sluzbene izkaznice za obcinskega redarja, za kar pa nima nobene moznosti saj ne opravlja dela in naloge obcinskega redarja oziroma ni vodja obcinskega redarstva v MO Ljubljana, in je bila o tem tudi opozorjena. Sluzbena izkaznica ji na intervencijo ni bila izdana. Zato se tudi zdi, da taka oseba ne izpolnjuje pogojev za clana zdruzenja obcinskih redarjev po Statutu (8. clen prva alinea). Statut je bil izdelan in pripravljen izkljucno za obcinske redarje in ne inspektorje.

SKLEP: Zavrne se vloga ga. Biserko Cizar v clanstvo. Omenjena ne izpolnjuje kriterijev iz 8. clena Statuta zdruzenja obcinskih redarjev Slovenije.
Prisotni so glasovali tako da jih je bilo sest proti sprejemu, dva clana pa sta se glasovanja vzdrzala, nihce ni glasoval za sprejem. O tem naj se ga. Biserko Cizar pisno obvesti.

Ad.9. RAZNO:
Dvornik pove, da smo vkljuceni v pripravo dokumentov za pokrajine. Bezan poudari, da je obcinsko redarstvo po svoji vsebini tudi ena od funkcija bodocih pokrajin, za kar bi v zdruzenju morali nameniti veliko pozornosti in si pridobiti strokovna stalisca o tem polozaju v pokrajini, ker je sedaj pravi cas za to
Dvornik nadalje predlaga, da se na podlagi Zakona o drustvih pridobiti moznost statusa drustva z javnim pooblastilom. Zadeva naj se prouci.
Sekcija za planinstvo: Obravnava se zadeva in se jo posreduje vsem redarjem.
Zadel je ponovno obvestila zdruzenje, da bo ga. Vesna REBEC odsotna daljsi cas zaradi nastopa porodniskega dopusta, tako jo bo na sejah nekdo nadomescal po pooblastilu.

SKELP: Po pooblastilu se imenuje nadomestnega clana za nadomescanje ga. Vesne REBEC ki je na porodniskem dopustu.

Tajnik se je zahvalil za udelezbo in zakljucil sestanek ob 15.00 uri.
Zapisal: Boris Sodja
Predsednik
Iztok Bezan


KODEKS ETIKE OBCINSKEGA REDARSTVA


Kodeks etike obcinskega redarstva v nadaljevanju: redarske etike, vsebuje splosna in temeljna nacela, ureja medsebojne odnose med obcinskimi redarji in njihove odnose do drzavljanov, institucij ter opredeljuje odgovornost za njihove krsitve.
Uposteva pravila vsebovana v Splosni deklaraciji OZN o clovekovih pravicah, Deklaraciji o zasciti vseh oseb pred mucenjem in drugimi oblikami okrutnega, necloveskega ali ponizujocega ravnanja ali kaznovanja, v Ustavi, zakonih in drugih predpisih Republike Slovenije, kakor tudi v odlokih, pravilnikih in drugih aktih lokalnih skupnosti.


SPLOSNE DOLOCBE

1. clen

Kodeks redarske etike je izraz volje in spoznanja vseh obcinskih redarjev o nujnosti zakonitega, pravicnega in vljudnega ravnanja pri izvajanju nalog. Zavezuje vse obcinske redarje Republike Slovenije.

2. clen

Obcinsko redarstvo je javna sluzba.

3. clen

Obcinski redar pri opravljanju svojih nalog zagotavlja varovanje in spostovanje clovekovih pravic in temeljnih svoboscin, zagotavlja spostovanje clovekove osebnosti in njegovo dostojanstvo.
Clovekovo osebnost in njegovo dostojanstvo je obcinski redar dolzan varovati tudi s preprecevanjem dejanj, ki so ponizujoca za ljudi.

4. clen

Obcinski redar je moralno odgovoren, ce je njegovo ravnanje v nasprotju s kodeksom. Kadar obcinski redar deluje v skladu s kodeksom in pravili sluzbe, mora uzivati ustrezno zascito predstojnika, pred poskusi razvrednotenja njegovega dela.
V tem primeru ima pravico do moralne, pravne in druge podpore lokalne skupnosti, v kateri opravlja svoje delo.









TEMELJNA NACELA – USTAVNOST, ZAKONITOST IN ODGOVORNOST


5. clen

Obcinski redar se zaveda, da njegovo ravnanje ni samo formalnost, predpisana z zakoni, odloki in drugimi predpisi ter da njegova odgovornost ne zajema samo ozkega pojmovanja pravic in dolznosti za izvajanje pooblastil, temvec pomeni tudi njegov vrednostni odnos do moralnih, eticnih in drugih vrednot ter nacel, ki dolocajo vlogo obcinskega redarstva v druzbi.

6. clen

Kadar se od obcinskega redarja zahteva izvrsitev naloge, ki nasprotuje predpisom in njegovim pooblastilom, je dolzan odkloniti zahtevano nalogo in ravnati skladno s predpisi, ki urejajo to podrocje oziroma moralni in eticnimi vrednotami. Obcinskemu redarju, ki ni hotel opraviti nezakonitega dejanja, ni mogoce izreci kazenskih, disciplinskih in drugih sankcij.

7. clen

Obcinski redar v postopku skrbi, da so vsakomur zagotovljene enake clovekove pravice in temeljne svoboscine ter enaka odgovornost za njegova dejanja, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politicno ali drugo prepricanje, gmotno stanje, izobrazbo, druzbeni polozaj ali katerokoli drugo osebno okoliscino.


HUMANOST


8. clen

Pri izvajanju pooblastil in uradnih nalog v postopkih z ljudmi mora obcinski redar ravnati strokovno in pri tem paziti, da ne skoduje casti in dobremu imenu ljudi, da jih po nepotrebnem ne vznemirja, ali jim nalaga nepotrebnih obveznosti. Osebno mora paziti na osebe, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoc in nego.



VAROVANJE UGLEDA


9. clen

Obcinski redar varuje in utrjuje ugled obcinskega redarstva tako pri opravljanju uradnih nalog kot tudi v zasebnem zivljenju. Kadar opravlja uradne naloge, je osebno urejen, kot to zahtevajo pravila, pravicen, vljuden, strokoven, dosleden in nedovzeten do vseh oblik podkupovanja.
Obcinski redar nima pravice in ne sme zahtevati zase ali za koga drugega nobenih privilegijev pred ostalimi drzavljani ter ne sme na kakrsenkoli nacin zlorabiti svojega sluzbenega polozaja.



JAVNOST DELA


10. clen

Obcinski redar si mora stalno prizadevati za javno, zakonito, posteno, vljudno in strokovno delo. V primeru kritike obcinskega dela obcinskega redarja s strani javnosti, mora njegov predstojnik ali tudi castno razsodisce preveriti tako navedbe javne kritike, kot tudi obrazlozitve obcinskega redarja ter nato ustrezno ukrepati. Na ta nacin se zagotavlja nadzor javnosti nad delom obcinskega redarja ter odgovori na neutemeljene kritike s strani javnosti in tako gradi ugled sluzbe v javnosti.



PROFESIONALNOST, STROKOVNOST IN NEODVISNOST


11. clen

Obcinski redar se za profesionalno opravljanje svojih nalog ustrezno izobrazuje, strokovno usposablja in izpopolnjuje, si siri splosno razgledanost in razvija tista znanja, ki so potrebna za opravljanje uradnih nalog.
Njegovo profesionalno ravnanje ne sme biti odvisno od politicnega prepricanja in svetovnega nazora. Strokovnost in profesionalnost obcinskih redarjev mora biti neodvisna od menjave politicnih strank na oblasti. Obcinski redarji se lahko zdruzujejo v sindikalna, strokovna in druga zdruzenja v drzavi in mednarodnih okvirih.


VAROVANJE POKLICNE TAJNOSTI


12. clen

Varovanje poklicne tajnosti je pravica in dolznost obcinskega redarja. Obcinski redar ne sme uporabljati in razkrivati podatkov, do katerih je prisel pri izvajanju sluzbenih opravil za noben drug namen, kot za izvajanje svojih sluzbenih dolznosti. Dolznost varovanja poklicne tajnosti ne ugasne s prenehanjem sluzbe v obcinskem redarstvu.


MEDSEBOJNI ODNOSI

13. clen

Odnosi med obcinskimi redarji temeljijo na dolocenem hierarhicnem redu in na medsebojnem spostovanju, vzajemni in solidarni pomoci, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju in dostojanstvu. Vse to spodbuja vecjo strokovnost, inovativnost, medsebojni dialog in visoko profesionalnost.
Takim odnosom so tuji pojavi ponizevanja, podcenjevanja in zapostavljanja.


14. clen

Obcinski redar lahko opravlja samostojno znanstveno in pedagosko delo, javno delo na publicisticnem podrocju ter v kulturnih, umetniskih, sportnih, humanitarnih in drugih podobnih organizacijah. S pisnim dovoljenjem predstojnika lahko opravlja tudi druga dela izven obcinskega redarstva, ce delo ni neposredno povezano z delom v obcinskem redarstvu. Pri tem ne sme uporabljati podatkov, ki so vezani na varovanje uradne tajnosti in izkoriscati sluzbenega vpliva.

ODGOVORNOST ZA KRSITVE KODEKSA

15. clen

Moralno odgovornost za krsitve kodeksa ugotavlja castno razsodisce, ustanovljeno pri Zdruzenju obcinskih redarjev Slovenije.
Postopek pred castnim razsodiscem se zacne na pobudo drzavljana, predstojnika obcinskega redarstva, sindikalne organizacije, prizadetega obcinskega redarja ali castnega razsodisca.

16. clen
Castno razsodisce ima pet clanov, ki uzivajo ugled med obcinskimi redarji in v javnosti, od katerih dva nista delavca obcinskega redarstva. O svojem delu sprejeme castno razsodisce poslovnik.
17. clen
Castno razsodisce odloca na javnih sejah in sprejema moralna stalisca, ki se objavijo v lokalnih glasilih po potrebi tudi v drugih javnih medijih.

KONCNE DOLOCBE

18. clen
Nacela kodeksa se upostevajo enako, vedno in povsod v Republiki Sloveniji.

19. clen

Nacela kodeksa so del izobrazevalnega dela obcinskih redarjev.

20. clen

Novo sprejeti obcinski redar ob sprejemu v delovno razmerje podpise izjavo, da sprejema vsebino kodeksa.

21. clen
Ta kodeks zacne veljati z dnem sprejema na seji UO.

St. 12/01
Maribor : 28. junija 2001 Predsednik
Iztok Bezan




St: 5/2002-zap
Datum:30. AVGUST 2002

Z A P I S N I K
5. razsirjene seje upravnega odbora ZORS-a, ki je bila v petek, dne 30. avgusta 2002 ob 11.00 uri, v prostorih Festivalne dvorane na Bledu.


PRISOTNI CLANI UO: REP Igor namesto Jambrasic Cvetke, GABROVSEK Natalija,OSEP Branko, LUKMAN Srecko, SODJA Boris, ZADEL Silvana namesto clanice iz obcine Izola(ga. Vesna REBEC ima porodniski dopust)
OPRAVICENO ODSOTNI:, REBEC Vesna, BEZAN Iztok, JAMBRASIC Cvetka, KVASNIK Brane, SMIGOVC Matjaz,
NEOPRAVICENO ODSOTEN: FIDLER Vlado
OSTALI PRISOTNI: Alojz RAVHEKAR MO Nova Gorica, Rudi VUZEM MO Velenje, TEZAK Jozica MO Ptuj, JESENICNIK Tomaz MO Slovenj Gradec, Dominko Boris Sempeter, Kete Ambroz Ajdovscina, Ivan Drnovsek Zagorje, Vozel Anton MO Ljubljana, Konsak Milan Smarje pri Jelsah, Savic Slavko MO Kranj, Toplak Mira in Horvat Anton MO Murska Sobota.



Dnevni red:

1. Obravnavanje predlogov sprememb ZVCP
2. Pregled zapisnika 4. seje z dne 15. januarja 2002;
3. Obravnava ankete o stanju redarstva;
4. Obravnava osnutka sprememb Pravilnika o enotni uniformi, oznacbah...;
5. Porocilo o aktivnostih od zadnje seje in sestanka iz MS z dne 28.marca 2002;
6. Priprave na obcni zbor zbiranje predlogov o lokaciji;
7. Razno (Sprememba ZVCP, novi transakcijski racuni, nove poloznice itd.)


Sestanek se je zacel ob 11.oo uri.

Tajnik zdruzenja je pojasnil zakaj taka naglica pri posredovanju pripomb. Dopis iz MNZ, da ZORS do konca tega meseca pripravi pripombe na Zakon o varstvu v cestnem prometu, ker se bodo zacele pripravljati nove spremembe. Letosnje spremembe zakona so bilo v samo v smeri usklajevanja evropsko zakonodajo, bistvenih vsebinskih sprememb pa ni bilo.

Tokratni poziv MNZ ima namen resevati pripombe in pritiske neposrednih uporabnikov, izvajalcev tega zakona. Do 2. Septembra je ZORS dolzan svoje pripombe podati.
Opravicil je odsotnost predsednika, ki je ze daj casa odsoten.
Povedal je da se razprava snema zato naj se vsak predstavi in govori naj posameznik.





Ad.1.




Na dopis, ki ga je dalo ZORS, so svoje pismene pripombe posredovala obcinska redarstva obcin Bled, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Izola . Kot ugotavlja g. Sodja je iz teh pripomb razvidno, da se nekateri predlogi, pokrivajo.


Pripombe:

1. 5. clen: Varstvo invalidov; Kranj predlaga, da se v 1. odstavku crta beseda: osebe iz 4. clena tega zakona, ki vozijo motorno vozilo, lahko vozilo za voznjo po cesti oznacijo z nalepko.

G. Sodja meni, da se to ne tice parkiranja, ker le to doloca 49. clen ZVCP. Ta clen je misljen tako, da invalid s temi oznakami opozori nase druge udelezence v prometu, da vozi vozilo invalid, in drugi morajo biti nanj pozorni.

V 49. clenu pise, da to vozilo mora biti oznaceno, ce je parkirano, drugace ga redarji lahko kaznujejo, oz. ga kaznujemo za neoznacevanje.

Nekateri nocejo uporabljati oznacbo, ker ne zelijo opozarjati nase kot invalidno osebo. Ta beseda je v clenu iz tega razloga. Za redarstvo ni to takega pomena.


2. 16. clen: Pooblastilo obcinskega redarstva; odziva na ta clen ni velikega, ceprav je po mnenju g. Borisa Sodja za obcinska redarstva eden bistvenih. Legitimiranja ni definirano se v nobenem zakonu. Edina opredelitev v zvezi s tem navaja, da mora biti tisti, ki legitimira, pooblascen po nekem drugem zakonu, ne tem.

G. Sodja predlaga, da ZORS predlaga vkljucitev teh pooblastil v nov ZVCP.

Vprasanje ustavljanja vozil: problemi se pojavljajo pri nadzoru prometa. Redarstvo mora vrsiti nadzor nad prometnim rezimom, ukrepi za popolni nadzor pa niso na razpolago. Redarstva so omejena na mirujoci promet, vozila, ki se premikajo, pa ne spadajo vec pod to pristojnost. Delo redarja v obmocju za pesce, obmocje umirjenega prometa v enosmernih ulicah, parkih, sprehajalnih poteh.V praksi se je namrec pokazala tudi potreba po nadzoru te vrste.

G. Sodja je torej mnenja, da je treba te pristojnosti v okviru novega zakona opredeliti tudi pri pristojnostih redarskih sluzb.

Ta clen je formuliran tako, da se spremeni.


RAZPRAVA:

Kranj: se strinja
Ljubljana: se strinja; vprasanje glede sankcij, ker pooblastilo brez sankcij nima veljave.
Sodja: ZORS vztraja, da zakon v temu segmentu velja tudi za redarstva.
Jozica se strinja z legitimiranjem. Problem okoli zaustavljanja vozil, ki so v prometu. Zakonodajalec bo tu verjetno moral precizno razmejiti, katera vozila se sme ustavljati. ZORS naj predlaga, da se v zakonu tocno opredeli pristojnosti redarstev v primeru mobilnega prometa.

Sodja navaja predlog : ter vozili, ki vozijo po obmocju umirjenega prometa, obmocju za pesce, javni poti, pespoti, obmocju lokalnega prometa.

Sedaj je ze definirano, kaj je lokalni promet obmocja so ze ustrezno oznacena s prometno signalizacijo. Skozi ta obmocja se odvija promet, policija teh obmocij ne nadzira, redarstva bi lahko, pa ne sme.

Kranj: kolesarji niso omenjeni
Sodja: kolesarske steze so v segmentu pespoti, torej se s tem clenom pokriva tudi kolesarjenje

Policija se umika s podrocja, ki ga lahko nadzirajo redarstva (Javni red in mir sicer ne), te nase sluzbe pa se nimajo popolnoma izdelanih in opredeljenih pooblastil.

Sodja predlaga, da se resi problem legitimiranja z osebno izkaznico z navedbo v 2. odstavku 16. clena

Vozelj: zeli pojasnilo 16. clen 2. odstavek, zadnji del: tiste prekrske iz tega zakona in drugih zakonov…..

Obcinsko redarstvo lahko izvaja le ukrepe, za katere je pristojno. Te pristojnosti opredeli obcinski svet: vsak obcinski odlok mora opredeliti nadzorstvo s tem clenom, ce tega clena ni, je nicen!
Ga. Silvana opozarja na 215.clen (podrejenost pri izdaji plac. nalogov), kjer problem ni resen.
Sodja pove da je v noveli zakona o var. cestnega prometa ta clen popravljen.


3. 18. clen: (lisice, pajki)

Redarstva so dobila pooblastila in pristojnosti pri uporabi le teh. Nekatere obcine so pri tem v podrejenem polozaju, saj nimajo vsi sredstev za pajka, lisice do neke mere se gre.
Problem vkljucitve besede »ogrozanje«: v ZVCP je zaradi policistov, ki delajo samo v primeru ogrozanja, lokalne skupnosti pa lahko predpisejo druge pogoje za odstranjevanje s pajkom.

G. Sodja predlaga, da se besedo "ogrozanje" izpusti, ali pa se sama beseda tolmaci, ter s tem tudi razmeji in opredeli pristojnost med policijo in obcinskim redarstvom. S tem pridobimo tudi podlago za enotno dolocitev ukrepov.

G. Vuzem Ljubljana: je odprl problem uporabe lisic na vozilih, ki promet ogrozajo; v primeru namestitve lisic na vozilo bi namrec mi preprecili umik le tega, kar pa bi posledicno lahko pripeljalo do situacije, kateri se s tem ukrepom zelimo izogniti, torej nesrece. Vprasljivo je torej, kdo bi bil v teh situacijah odgovoren.

G. Ljubljana se torej ne strinja z uporabo lisic, ravno tako ga. Jozica, ki predvideva, da ta varianta ne bo sprejeta, ravno zaradi ogrozanja varnosti.

Kljub dvomom o uspesnosti, ter navsezadnje tudi ekonomicnosti uporabe pajka in lisic pa je razprava pokazala, da je potrebno uskladiti in poenotiti (delovno prakso) slovenskih redarskih sluzb.

4. 19. Clen (Intervencijska vozila)

Kranj odprl razpravo na temo intervencijskih vozil; potrebno je opredeliti in definirati ta pojem.

Resitev Izole ga. Silvana : v odloku imajo opredeljen in definiran pojem intervencijskega vozila. ZORS bo predlagal zeljo, da se opredeli pojem v novem zakonu


5. 47. Clen

Bi ga bilo dobro razsiriti, ter podrobno definirati , saj bi bilo s tehnicne plati izdajanja placilnih nalogov bolj pregledno

12. tocka: tolmacenje
Obmocje umirjenega prometa, cona za pesce.

Novo: mesta za hidrante (ti so vedno na plocniku in na njenem robu) naj bi sli v zakon; Dostopi do hidrantov, dovoz, izvoz z dvorisc naj bi na podlagi predloga Ljubljane bili oznaceni.



6. 49. Clen

Predlagalo ga je obcinsko redarstvo obcine Jesenic, ki predlaga, da se temu clenu doda nov stavek, da smejo parkirati vozila na krajih kjer to sicer ni dovoljeno, ce tako parkirano vozilo ne ogroza drugih udeloezencev v prometu, tudi vozniki, ki so zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih tezav zacasno gibalno ovirani.

Predlagajo uvedbo zacasne nalepke, ki se jo po izteku dovoljene dobe vrne izdajatelji, namenjena pa je ljudem v primerih zlomov, operacij okoncin, ko so osebe zacasno gibalno ovirane, vendar po predhodni ugotovitvi specialista.

Kljub temu se steje samo 80% okvara okoncin, ZORS pa tega ne more urejati. Pravilnik o izdajanju invalidskih dovolilnic je se v postopku sprejemanja, torej zaenkrat se ni v veljavi .


7. 51. Clen : Obmocje kratkotrajnega parkiranja

Prvi odstavek: tako, da sme trajati parkiranje do 4 ure.

Ta clen ob sprejetju ZVCP ni bil dodelan; drzava je modre cone predpisala v zakonu, vidi se tudi, da je ta nacin urejanja parkiranja uspesen, v praksi pa se je izkazalo, da je ta obstojeca casovna omejitev premalo fleksibilna (od tod predlog o podaljsanju omejitve na 4 ure). Dosedanja opredelitev v zakonu je pripeljala do neenotnega resevanja omejevanja kratkotrajnega parkiranja, cilj ZORS-a pa je poenotiti to podrocje ze na ravni zakona, ter posledicno tudi v posamicnih obcinskih odlokih.
Predlaga se se vnaprej placevanje parkirnine, sankcije v primeru krsitve naj bi poenotili.

Razprava se je dotaknila vprasanja oznacevanja casa prihoda in dokazovanja krsitev omejitev v modri coni. Pozitivne izkusnje nekaterih redarstev s parkirnimi urami (vozniki sami oznacijo cas prihoda) so pokazale, da je ta resitev uspesna, ter je tako sprejemljiva. Na ta nacin postane izdajanje opozorilnih listkov in ponovno kontroliranje upostevanja opozorila odvec.


G. Sodja je poudaril, da predlaga spremembo parkiranja v modrih conah do 4 ur, ali pa se ure v zakonu sploh ne vnese, temvec to vprasanje uredi in casovno doloci lokalna skupnost sama. Lokalna skupnost tudi sama doloci, kje bo casovna omejitev parkiranja v modri coni brezplacna, koliko casa bo brezplacna, nacin oznacevanja prihoda, ter kaznovanje krsitev.

8. 96. Clen sprmebo predlaga obc. Jesenice : vodenje zivali

Predlagan je popravek 2.odstavka, 96.clena, kjer naj se za besedilom "ali z vozilom" pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:

"izjemoma pa se ta nacin vodenja zivali na obcinskih cestah dovoli po predhodnem soglasju lokalne skupnosti in s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije (cas, obdobje)"

Predlog je umesten, torej bo vsebovan v predlogu. Edina dopolnitev tega dolocila bo opredelitev, da velja to dolocilo za drobnice in vecje zivali.


9. 115. Clen: uporaba rumeni utripajoce in vrtece se luci

Glede na to, da je tocno opredeljeno, v katerih situacijah se luc in zvocni signali uporabljajo, ni ovir, da vozila redarstva ne bi imela modre luci. Predlog za spremembo tega clena bo zaradi tega podan.

Opredeliti je treba predlog; ( gres v obmocje umirjenega prometa, obmocja za pesce, ob izvajanju nalog, intervencije, za katere je pooblascen), pri modri luci ljudje tocno vedo, kaj se dogaja, pri rumeni pa ne, mi pa interventno ali ne interventno moramo nekam priti. Rumena luc se je ze uveljavila v Sloveniji in obcani tocno vedo, da so to komunalne sluzbe, delo na gradbisca in ostali. Da pa to uporabljajo obcinska redarstva in da morajo obcani upostevati to luc na vozilu pa se ne ve in se verjetno se dolgo ne bo.
Predlaga naj se uporaba modre luci na vozilu obc. redsstva.

10. 215. Clen :

Pripravilo MNZ, redarstva pa bodo pocakala na tolmacenje. Clen se nanasa na posredovanje podatkov o krsitelju. Zadeva je ze popravljena in objavljena v UL.


11. Razno:


Redarstvo obcine Izola je postavilo vprasanje dotikajoc definicije placljivega parkirisca, saj oznaka P ni dovolj jasna.

P znak v svoji osnovi oznacuje zgolj parkirisce, ostalo je doloceno z dopolnilnimi tablami, ki jih redarstva dolocijo in namestijo sama; vkljucno s tablo, ki opozarja na placevanje parkirnine.

V zvezi z zapuscenimi vozili bodo v prihodnosti sprejeta nova dopolnila in nov obrazec za reciklazo, nekatere stvari pa bo potrebno se dodelati. ZORS se zavzema za pridobitev tega obrazca, zelimo pa biti sproti obvesceni o spremembah in novih dopolnilih.

Tudi z vzpostavljanem baze podatkov v zvezi z opozorili voznikov bi bilo izvedljivo, vendar bo treba uskladiti vse odloke z ZVCP, ter tudi vse odloke med sabo, investirati v potrebno opremo in vzpostaviti povezavo s temi programi, ki so sedaj v uporabi. Ta povezava je mogoca, vendar je treba najprej uskladiti odloke, ter se dogovoriti o delitvi stroskov. Bazo lahko ustvarimo samo za ZVCP za odloke pa ne in jih ze imajo vsi imetniki programov.

Glede oznacevanja in dolocanja cone za stanovalce je debata potekala na primeru oznacevanja le teh v Ljubljani, kjer so oznacene z rumeno barvo, stejejo pa se za posebne povrsine. To je rezervirana prometna povrsina, kjer s tablo dodatno dolocas.

Ga. Silvana je pripomnila, da pravilnik izrecno o tem oznacevanju z rumeno ne govori, zatorej je tovrstna opredelitev potrebna. Po mnenju g. Vozlja se te povrsine na podlagi pravilnika sme in da oznaciti; v Ljubljani so oznacene z rumeno barvo, taksne povrsine rezervirane za drzavne organe, diplomatska predstavnistva, konzularna predstavnistva, hoteli, podjetja, ki zakupijo parkirni prostor, vozila za stanovalce s stalnim bivaliscem na obmocju za pesce (1 gospodinjstvo ima 1 dovolilnico) in obmocje za pesce.

13.tocka 47.clena ZVCP: ce je cesta, ob cesti parkirisce, pa on da ob njemu avto za njim, ne, da je to parkirisce…..To se da urediti z obcinskim odlokom.



12. Predlog g. Sodje, da se naredi analiza izvajanje ZVCP – ja, s tem bi dobili tocen vpogled pristojnosti obcinskega redarstva, lokalne skupnosti, kaj delamo, cesa ne smemo, ter kaj bi se lahko bilo v nasi pristojnosti.


13. Sodja je predstavil delovni osnutek sprememb pravilnika o uniformi.V roku 1 meseca se bo zakljucil projekt analize stanja, priprava sprememb pravilnika o uniformi (po zadolzitvi s strani Ministrstva za lokalno samoupravo).

Glede dodatne opreme (kapa za kolesarja in motorista, opasac, polo majica, kolesarske hlace, vetrni jopic) je dogovorjeno, bo vsebovana v predlogu (ceprav ni nobene ovire, da se z internim pravilnikom obcine ne doloci te dodatne opreme).

Osnovna uniforma ostane ista, vse ostalo je pripomocek. V praksi se zaradi vrocine sapke ne nosi, kar ni v skladu s pravilnikom. ZORS glede tega vprasanja isce mozne resitve, kar pomeni, da v sodelovanju s kreatorko testira in isce tanjse materiale, ki bi se v vrocini bolje obnesli.

G. Sodja se nagiba tudi k spremembi pravilnika, da se v casu med 1.6. – 30.8. pri delu na terenu ne nosi kravate. G. Vozelj je spomnil, da vodje oddelkov imajo moznost dopustiti opustitev nosenja kape v vrocini. Kapa je sestavni del uniforme in razpoznavni znaka redarjev.

Izdelani so tudi osnutki za epolete, ki je se najbolj primerna za uniformo, definirati je potrebno le se mere, za nasitek pa je predlagan izvezen osmerokotnik (izpeljanka STOP znaka) rumene ali modre barve.



14. Dogovoriti se je potrebno tudi glede organiziranja Obcnega zbora. ZORS je
pripravljeno kriti del stroskov organizacije. G. Kranj je predlagal, da ZORS na obcinska redarstva naslovi prosnje za sofinanciranju Obcnega zbora, ker dolocena redarstva imajo denar namenjen tudi za to podrocje.

15. 215 clen ZVC , ki je bil spremenjen.Vprasanja dokazovanja voznika vozila, torej se gre za vprasanje tretje osebe. Spremembe ZVCP veljajo od 26.7.2002. Navesti je treba storilca prekrska, v primeru tretje osebe (ki je po moznosti tuj drzavljan) nekateri sodniki predloge zavracajo. Do sledecega se vse te ugovore odstopa sodniku za prekrske.

V primeru, da sodnik zavrne predlog, se poslje pritozbo na senat z argumenti.


Ga. Jozica je odprla vprasanje prekrska, ko je storilec pravna oseba. Ga. Jozica reagira na ta nacin, da podjetje pismeno pozove, naj sporocijo podatke.

Po novem zakonu se da odgovorno osebo pravne osebe v postopek. Podatke se dobi iz uradnega registra. Iz tega registra ni razviden naslov, torej ime in priimek odgovorne osebe ni dovolj, kar predstavlja nov problem.

G. Vozelj resujejo to na dva nacina. Pridobijo podatke o odgovorni osebi pravne osebe iz obstojece baze podatkov, nato pa na podlagi sklenjene pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje pridobijo preostale potrebne podatke.

Druga moznost bi bilo Ministrstvo za pravosodje, preko direktne povezave na sodni register.

Razsirjeni sestanek se je zakljucil ob 13.00 uri.




Nadaljeval se je redni sestanek UO.

Tajnik je povedal, da zaradi odsotnosti predsednika in dolocenih clanov obravnavamo gradivo kot informacijo. Vsi prisotni so se s tem strinjali.
Predstavljeni so bili delovni osnutki sprememb pravilnika o uniformi in analiza stanja v redastvu. Za pravilnik o uniformi je pomembno, da se vkljucijo nazivi, in deli uniform, ki manjkajo. Pokazalo se je, da je potrebno uvesti dodatne dele uniform posebno veterni jopic, ki je veliko bolj primeren za nosenje na terenu.
Analiza stanja je narejene vendar niso sodelovala vsa redarstva.
Potrebno bo opraviti obcni zbor. Do novega leta se planirata dve seji UO in obcni zbor. Za sejo se je ponudila obcina Lendava.

Zdruzenje ima nov trans. rac. 07000-0000766875

Tajnik se je zahvalil za udelezbo in zakljucil sestanek ob 15.00 uri.

Zapisala:Petermen Lidija

Predsednik
Iztok Bezan

Slike
Zgornje besedilo vsebuje slike, toda vse slike ne morejo biti prikazane, zato si jih lahko ogledate v meniju SLIKE.

Email Me!